V Kur’anu so časi posta med ramazanom jasno določeni. Postiti se je treba od ene ure pred zorom do sončnega zahoda. Ker je to jasna smer Korana, večina muslimanov tako opazuje 30 dni ramazana.
Običajno muslimani, ki se postijo ob ramazanu, vzamejo lahek obrok pred svetlobo. Zvečer spet jedo. Del tega obrednega posta je pomoč pri osredotočanju na posvetne stvari, tako da se um in srce preusmerita k duhovnim stvarem.
Na nek način je mesec ramazan podoben Rosh Hashanah, ker označuje čas duhovne prenove in predanosti, da postanemo boljši privrženci svoje vere. S postom, pa tudi z vzdržanjem spolne prakse čez dan, je poudarek na obnovi zavezanosti Alahu in islamu.
Ne smejo se vsi postiti med ramazanom. Nosečim ali doječim ženskam ni treba postiti. Tudi starejši se morda ne postijo. Starost otrok, ko se začnejo postiti, se razlikuje glede na interpretacijo posamezne muslimanske sekte. Nekateri označujejo starost pri 10, drugi pa bolj splošno navajajo, da bi se moral post lotiti vsak, ki je v puberteti. Tistim, ki imajo zdravstvene težave, ki jih post lahko moti, običajno ni treba postiti.
Obnovitev zavezanosti Alahu ni le slovesna, ampak tudi praznična, tipičen večerni obrok pa bo vključeval sladke dobrote, kot so datlji ali bonboni. Ramadanske noči so mišljene kot veseli družinski časi, tako kot so dnevi namenjeni premišljevanju in dodatni molitvi.
Post med ramazanom in prekinitev posta ponoči, imenovani iftar, je žrtvovanje Allahu. Muslimani ne obnavljajo le svoje zavezanosti Alahu, ampak se tudi zadržujejo na tistih, ki se po potrebi redno odrečejo hrani, kot so revni.
Domneva se, da post posvečuje človeka, vendar človek ne prinaša duhovne koristi, če krši določene islamske zakone. Poškodovati nekoga drugega, lagati, biti pohlepen, lažno pričati proti nekomu ali obtožiti nekoga so zelo specifični grehi, za katere velja, da so še posebej hudobni med ramazanom.
Del tega temelji na islamskem prepričanju, da je Ramadan čas, ko so hudiči sveta zadržani in ne morejo vplivati na človeka na zlo. To pomeni, da greha med ramazanom ni mogoče opravičiti kot demonski vpliv. Namesto tega človek greši brez vpliva in iz srca, kar je veliko hujše od grehov, ki jih povzročajo skušnjave hudičev.
Včasih zmotno verjamejo, da je iftar čas, ko ljudje požrejo hrano in jedo preveč, da se pripravijo na post naslednji dan. Pravzaprav morajo biti obroki pred zoro in po temi lahki. Prenajedanje bi predstavljalo pohlep in bi bilo tako grešno.