Krompirjev čips je namenoma zapakiran z dodatnim prostorom, ki deluje kot blazina in preprečuje, da bi se med rokovanjem zdrobil. Toda pravzaprav ni kisik tisti, ki zavzema toliko prostora v vrečah – temveč dušik, plin, ki predstavlja 78 % zraka, ki ga dihamo. Dušik ostane stabilen v bližini drugih kemikalij, zaradi česar je uporaben konzervans. Po drugi strani kisik reagira z bližnjimi snovmi. Če bi bile vrečke s čipsom napolnjene s kisikom, bi se krompir in olje v čipsu na koncu razmočilo zaradi vlage in bi se sčasoma pokvarilo.
Več o krompirjevem čipsu:
Krompirjev čips je najbolj priljubljen ameriški prigrizek in predstavlja približno 40 % vseh prigrizkov.
Krompirjev čips naj bi izumil leta 1853 George Crum, kuhar, ki je sarkastično narezal svoj krompir na zelo tanke rezine, potem ko se je stranka pritožila zaradi preveč debelega pomfrita.
Med drugo svetovno vojno je bil krompirjev čips s strani vlade Združenih držav Amerike imenovan za bistveno živilo in je bil pogosto eden od edinih zelenjavnih izdelkov, pripravljenih za uživanje.