Obrestne mere denarnega trga temeljijo na tem, koliko obresti lahko banka ali kreditna zadruga izplača svojim strankam in še vedno ustvarja splošni dobiček. Posledično na te obrestne mere vplivajo provizije, ki se zaračunavajo strankam, in koliko denarja te finančne institucije zaslužijo s svojimi posojili in naložbami podjetij. Na te stopnje vpliva tudi splošno zdravje gospodarstva. Finančna institucija mora plačati stroške, kot so pisarniški stroški, plače zaposlenih in dividende delničarjev, preden lahko določi obrestne mere denarnega trga.
Banke in kreditne zadruge plačujejo obresti na stanje na varčevalnih računih ter zaslužijo s provizijami strank ter obrestmi za posojila in naložbe. Razlika med tem, koliko je izplačano in koliko je zasluženo, se imenuje razmik. Ta razpon pomaga določiti, kakšno obrestno mero denarnega trga lahko plača vsaka finančna institucija in še vedno služi denar. Večji razmik običajno pomeni, da je na voljo več denarja za plačilo obresti na varčevalni račun strankam.
Banke in kreditne zadruge zaslužijo, ko stranke najemajo posojila in plačujejo obresti. Višje kot so obresti za posojilo, več sredstev je na voljo za izplačilo obresti na varčevalnih računih, kot so računi denarnega trga. Na splošno se del obresti, zasluženih za posojila, vrne strankam z varčevalnimi računi, kot so računi denarnega trga.
Del denarja, ki ga banka ali kreditna zadruga izplača kot obrestne mere denarnega trga, izvira tudi iz obresti, zasluženih za lastne naložbe finančne institucije. Ti lahko vključujejo depozitne račune pri drugih finančnih institucijah, pa tudi naložbe na borzi, kot so vzajemni skladi. Več denarja kot lahko finančna institucija zasluži s svojimi naložbami, več denarja bo imela na voljo za izplačilo kot obresti denarnega trga.
Splošno zdravje lokalnega in mednarodnega gospodarstva bo vplivalo na naložbe finančne institucije. Posledično bo na obrestne mere denarnega trga, ki jih je mogoče ponuditi, vplivalo celotno gospodarstvo. Ko banka ali kreditna zadruga izgubi denar zaradi svojih naložb, se lahko obrestne mere denarnega trga znižajo.
Stroške je treba plačati, preden lahko finančna institucija določi obrestne mere denarnega trga. Potem ko banka ali kreditna zadruga ugotovi, koliko dohodka ima in pokrije vse svoje stroške, kot so režijski stroški, plače zaposlenih in dividende delničarjev, lahko določi, koliko denarja ostane za plačilo obrestnih mer denarnega trga. Zato je finančna institucija z nižjimi režijskimi stroški morda sposobna plačati višje obrestne mere denarnega trga.