Možgane lahko razdelimo na tri glavne regije: prednji možgani, srednji možgani in zadnji možgani. Vsako od možganskih regij je povezano z določeno vrsto dejavnosti ali funkcije in vsi so ključni za zdravo delovanje telesa. V možganskih regijah je številna manjša področja in strukture, ki opravljajo specializirane naloge. Deli možganov skupaj sestavljajo zelo zapleten in edinstven organ, ki ima nekaj osupljivih zmogljivosti.
Sprednji možgani so verjetno najbolj poznana možganska področja, ker je tako rekoč tam »kjer se zgodi magija«. Ta del možganov vključuje limbični sistem, talamus, diencefalon in možgani ter je del možganov, ki je odgovoren za shranjevanje spominov in interpretacijo velike količine senzoričnih vnosov. Ljudje imamo izredno dobro razvit prednji možgani, lastnost, ki je omogočila nastanek jezika in številnih drugih veščin. To je tudi del možganov, na katerega večina ljudi pomisli, ko sliši besedo “možgani”, ker sestavlja celoten zgornji del organa.
Vmesni možgani so najmanjši del možganov, stisnjen med sprednje in zadnje možgane. Je tudi najbolj primitiven in sodeluje pri posredovanju informacij. Ta del možganov vključuje črno substanco, strukturo, ki je vključena v proces odvisnosti. Nekateri nevrologi lahko opišejo vmesne možgane kot del možganskega debla, strukture, ki povezuje možgane s hrbtenjačo in preostalim živčnim sistemom.
Zadnji možgani, ki vključujejo podolgovato medulo, most in mali možgani, se nahajajo v spodnjem, zadnjem delu možganov. Odgovoren je za nadzor nehotenega gibanja in odzivov na dražljaje ter je tesno povezan tudi z možganskim deblom. Medtem ko ljudje ne bi mogli govoriti brez prednjih možganov, ne morejo dihati brez zadnjih možganov, kar ponazarja vitalni pomen tega področja možganov. Ta regija ureja številne majhne in velike odzive, ki se nehote pojavijo v življenju, da bi podprli delovanje organov in ohranili telo v osnovnem delovnem stanju.
Med možganskimi regijami se pojavi veliko medsebojne komunikacije. Možgani imajo edinstveno lastnost, znano kot plastičnost, ki vključuje sposobnost preoblikovanja, rasti in preoblikovanja skozi vse življenje. Ker so ljudje izpostavljeni novim situacijam in izkušnjam, se njihovi možgani bistveno spremenijo, ne glede na to, ali gre za dojenčke s hitro razvijajočimi se možgani ali starejših odraslih, ki se morda zdijo nasedli. Plastičnost možganom omogoča tudi preslikavo določenih funkcij, če pride do poškodb nekaterih delov možganov.