Dr. Jekyll in g. Hyde sta dva – ali ena, odvisno od tega, kako gledate – lika v romanu Roberta Louisa Stevensona iz leta 1886 Čuden primer dr. Jekylla in gospoda Hydea. Roman velja za klasiko viktorijanske literature in grozljivo alegorijo o dvojnosti človeške narave, v večini angleško govorečih narodov pa sta dr. Jekyll in gospod Hyde znani literarni osebi. Psihologi zgodbo pogosto uporabljajo za ponazoritev simptomov motnje dvojne osebnosti; Dr. Jekyll je izvirna ali nevtralna osebnost, medtem ko je gospod Hyde sekundarna in zlobna osebnost.
Osnovni zaplet Stevensonove knjige je, da dr. Jekyll postane radoveden glede človeške narave in obseden z idejo, da vsaka oseba dejansko vsebuje dve osebi; angel in demon. V poskusu, da izolira ti dve osebnosti, Jekyll razvije napoj, ki razkrije poosebljenje zla v sebi: gospod Hyde. Videti je fizično drugače kot dr. Jekyll, z manjšim, zvitim telesom, ki je v skladu z viktorijanskimi predstavami o fizičnem videzu in moralnih sposobnostih.
Medtem ko je sprememba oblike sprva izvedena kot znanstveni eksperiment, postane obseden z likom Hydea. V preobleki gospoda Hydea tava po ulicah in zagreši različne grozljive zločine, na koncu nekoga ubije in odkrije, da se ne more vrniti vase brez protinapoja. Vzame protinapoj, da bi prikril svojo identiteto pred oblastmi, vendar mu na koncu zmanjka zalog, potrebnih za izdelavo, in spozna, da je obsojen na življenje kot gospod Hyde, zato se ubije v svojem laboratoriju.
Čudni primer dr. Jekylla in gospoda Hydea obravnava številne teme, ne le o dobrem in zlu, temveč o viktorijanski družbi na splošno. Viktorijansko življenje je bilo ponavadi zelo dualistično, s težkimi družbenimi pričakovanji na ugledne člane družbe, kot so zdravniki. Kot gospod Hyde je Jekyll lahko izživljal svoje družbeno neprimerne fantazije: in ta sposobnost je na koncu požrla sicer nevtralen značaj. Nikoli nam ni prikazana čisto angelska plat njegove osebnosti, kar kaže, da je morda edina osebnost, ki je globoko v nas vgrajena, nasilna in živalska, ki se zaveda moralnih kodeksov, a se odloči, da jih ne bo ubogala.
Za nekoga, ki doživlja nasilna nihanja razpoloženja ali se nenavadno obnaša, včasih pravijo, da ima osebnost Jekyll in Hyde, glede na knjigo. Tudi tisti, ki Stevensonove knjige niso prebrali, poznajo junake, saj so popularno kulturo preželi po zaslugi same knjige v povezavi z odrskimi in filmskimi adaptacijami. Knjigo je pogosto obvezno branje za študente, da jih spodbudi k razmišljanju o človeški naravi, viktorijanski družbi in o tem, kaj naredi knjigo trajno klasiko.