Jakob in Wilhelm Grimm, popularno znana kot brata Grimm ali brata Grimm, sta bila nemška jezikoslovca in folklorista 19. stoletja. Področju jezikoslovja so pustili pomembno zapuščino v svojem delu v zvezi s prvim germanskim zvočnim premikom, ki je vzpostavil koncept pravilnih sprememb zvoka, ki je postal temeljno načelo sodobnega primerjalnega in zgodovinskega jezikoslovja. Delo bratov Grimm je nepogrešljivo tudi za zahodnoevropske kulturološke študije. Folklorne in pravljice, ki so jih zbrali, imajo radi otroci po vsem svetu in so navdihnili številne knjige in filme. Takšna dela vključujejo: Sneguljčica, Rapunzel, Rumpelstiltskin ter Hansel in Gretel.
Brata Grimm sta bila dva od petih bratov. Jakob in Wilhelm sta se rodila leta 1785 oziroma 1786 v Hanau v Hessnu. V času njihovega življenja je bilo to, kar je danes znano kot Nemčija, le območje na stotine majhnih političnih subjektov, ki jih združuje le malo več kot geografija in skupni jezik. Brata Grimm sta s svojim jezikoslovnim delom pripomogla k vzpostavitvi enotne nemške kulture in sta predstavila standardizirano različico nemškega jezika v Deutsches Woerterbuch, ki do danes velja za dokončno avtoriteto za nemško etimologijo oziroma izvor besed.
Brata Grimm sta se izobraževala na Friedrichs-Gymnasium v Kasselu in kasneje na univerzi v Marburgu. Za svoj jezikoslovni študij so izvajali terensko raziskavo po vsem nemško govorečem svetu, pri čemer so od svojih informatorjev pridobivali zgodbe, da bi dokumentirali njihove govorne sloge. Zvezki tako zbranih zgodb so izšli v letih 1812 in 1814, številne izdaje pa so izšle v času življenja bratov Grimm. Dva dodatna zvezka nemške folklore sta izšla leta 1816 in 1818. Leta 1819 sta brata Grimm prejela častni doktorat Univerze v Marburgu.
Nekaj let pozneje, leta 1830, sta se brata Grimm preselila v Goettingen, da bi postala univerzitetna profesorja. Leta 1837 so bili med sedmimi profesorji univerze v Goettingenu, ki so nasprotovali načrtu hannovrskega kralja Ernesta Avgusta I. za odpravo ustave svoje države. Zaradi tega sta bila brata Grimm skupaj s sodelavci odpuščena, vendar sta jih javno in akademsko mnenje podprla, brata pa sta prejela številne ponudbe za delo z univerz po vsej sodobni Nemčiji. Leta 1841 so sprejeli položaje na berlinski univerzi.
Jakob Grimm je leta 1848 zapustil univerzo v Berlinu, nato pa Wilhelm leta 1852, da bi se posvetil osebnim akademskim interesom. Wilhelm Grimm je umrl 16. decembra 1859, Jakob pa 20. septembra 1863. Vendar njuna zapuščina jezikovne metodologije, ljubljenih zgodb in nemške kulturne enotnosti preživi skozi sedanjost.