Indijanci Tuscarora so pleme Indijancev, ki se tradicionalno nahajajo v New Yorku, Severni Karolini in Ontariu v Kanadi. Tuscarora se je leta 1722 pridružila Irokeški ligi narodov, “Ligi miru in moči”, kot šesta država v Irokeški ligi, ki se je nahajala na območju, ki je zdaj New York. Zgodovinsko gledano so bili Indijanci Tuscarora sestavljeni iz treh plemen: Kautanohakau, “Ljudje potopljenega bora”; Kauwetseka, ki je nedoločenega pomena; in Tuscarora, »nabiralce konoplje«. Indijanci Tuscarora, ki so živeli v regiji, ki bo postala Severna Karolina, so konopljo uporabljali za številne namene, zato so si prevzeli ime »nabiralci konoplje«. Uradni tuskarorski jezik je bil skarure, eden od jezikov severne skupine irokeških jezikov.
O zgodovini Tuscarore pred prihodom evropskih naseljencev v Severno Ameriko je znanega zelo malo. Verjame se, da so se Tuscarora prvotno zbrali kot ljudstvo na območju Velikih jezer približno v istem času, ko so se Irokezi združili v pet narodov. Preden so prispeli evropski naseljenci, so se Tuscarora preselili v vzhodno regijo današnje Severne Karoline, v kateri so bili najbolj naseljena skupina Indijancev, ki jih je štelo nekje med 1,200 in 5,000. Evropski naseljenci so se prvič srečali s Tuscaroro v današnji Severni Karolini in Virginiji okoli leta 1653.
Vojna Tuscarora med Indijanci Tuscarora ter britanskimi, nizozemskimi in nemškimi naseljenci je potekala večinoma med letoma 1711 in 1713. V tem času so bili Tuscarora razdeljeni na južne in severne regije, kar je na koncu pripeljalo do trajne delitve plemena. S poveljnikom Tomom Bluntom kot njihovim vodjo je skupina v severni regiji sklenila prijateljstvo z družino Blount iz regije Bertie v Severni Karolini – od katere je prevzel ime – in se bo nato postavila na stran naseljencev proti južni Tuscarori, pod vodstvom načelnika Hancocka.
Evropski naseljenci so pogosto napadali vasi poglavarja Hancocka in vzeli ujetnike, ki so jih prodali kot sužnje. Južna Tuscarora je imela le malo izbire, kot da se ubije, kar je začelo vojno Tuscarora. S pomočjo severne Tuscarore poglavarja Blunta, ki jim je bilo obljubljeno vodstvo celotnega naroda Tuscarora v zameno za njegovo zvestobo, je bila južna Tuscarora poražena. Večina južne Tuscarore se je začela seliti proti severu, kjer bi se v naslednjih 80 letih skoraj vsi naselili v New Yorku in se pridružili Irokezskemu narodu ter se naselili v tistem, kar je postalo rezervat Tuscarora. Tudi Indijanci iz severne Tuscarora bi se v ameriški revolucionarni vojni postavili na stran ameriških kolonistov.
Indijanci iz južne Tuscarora so ostali v Severni Karolini v rezervatu Bertie, kjer so naleteli na slabo ravnanje. Večina, nezadovoljna z vodstvom načelnika Blunta, se je preselila, ne da bi se reformirala kot ljudstvo. Tuscarora je sčasoma izgubila rezervat okrožja Bertie, vendar je v Severni Karolini še vedno majhna populacija.