Dunkerjevi ali bratje Schwarzenau so člani veje protestantske cerkve, ki je bila ustanovljena leta 1708 v Schwarzenauu v Nemčiji. Izraz “Dunkers” je pravzaprav slengovska beseda, ki so jo uporabljali drugi ljudje, ki se nanaša na njihove krstne prakse; nekateri člani te krščanske sekte menijo, da je izraz »Dunkers« žaljiv, skupaj s sorodnimi »Dunkardi« ali »Tunkers«. Ta cerkev je najmočnejša v ZDA, kamor je veliko članov pobegnilo po preganjanju v Nemčiji.
Tako kot druge cerkve, ki so nastale po protestantski reformaciji, tudi Dunkers ne verjamejo v krst dojenčkov. Namesto tega menijo, da je treba krst opraviti v odrasli dobi, kot osebno potrditev in izraz vere. Neue Täufer ali »novi baptisti«, kot so se sprva imenovali, verjamejo v trigonski krst, ki vključuje popolno potopitev nekoga trikrat, ki predstavlja Očeta, Sina in Svetega Duha. To je povzročilo široko zasmehovanje in vzdevek “Dunkers” za pripadnike te sekte.
Dunkerjevi so tudi miroljubna cerkev, ki so še posebej nasprotovali vojni in suženjstvu. Njihovo nasprotovanje suženjstvu je postalo vprašanje v državljanski vojni, ko je bilo več cerkva Dunker v konfederativnih državah ujetih v navzkrižnem ognju med severom in jugom. Cerkev Dunker je imela pomembno vlogo zlasti v bitki pri Antietamu; obiskovalci bojišča lahko danes stopijo v preprosto cerkev, ki je služila kot bojišče, bolnišnica in zbirališče za sklenitev pogodbe.
Skupaj z drugimi protestantskimi sektami Dunkers verjamejo, da je Sveto pismo končna verska avtoriteta, in dajejo velik poudarek osebni veri in izražanju predanosti, ki segajo od prostovoljstva v njihovih skupnostih do spoštovanja družinskih članov. Privrženci verjamejo tudi v univerzalno odrešenje in tako kot druge mirovne cerkve so pogosto zelo dejavni v svojih skupnostih in nudijo pomoč tako Dunkersom kot tistim, ki niso Dunkers, v času stiske.
Pensilvanija še vedno gosti precej veliko populacijo privržencev te cerkve, saj so se mnogi tam naselili, potem ko so zapustili Nemčijo. Najdemo jih lahko tudi na ameriškem severovzhodu, srednjem zahodu in jugu, pogosto se naselijo v tesno povezanih skupnostih, kjer lahko živijo preprosto, pobožno življenje v druženju z drugimi člani bratov Schwarzenau. Obstajajo številne uradne podružnice te cerkve, ki vse nekje vključujejo “bratje” v svoj naziv in se vsako leto sestajajo na Svetovni skupščini bratov.