Varuna je eden najmogočnejših bogov v zgodnjem hinduizmu, kasneje je postal bog vode. Nanj je veljalo, da ima oblast nad oceanom bogov, vlada nebu, prinaša dež, nadzoruje podzemlje in postavlja univerzalni zakon.
Varuna velja za najbolj vsevednega med zgodnjimi hindujskimi bogi in nanj pogosto gledajo tudi kot na vsemogočnega. Njegova vloga je bila zagotoviti red po vsem vesolju. Nanj so gledali kot na svetega čuvaja sile rta, ki je sila, ki ohranja vesolje točno takšno, kot mora biti. Varuna je bil tisti, ki je poskrbel, da je sonce prebilo pot po nebu, ločilo dan in noč, in ki je ohranil zemljo.
Varuna je običajno upodobljen kot visok belec, oblečen v sijočo obleko zlatega oklepa. Pot se je prebil na svojem gori, Makani ali Makari, čudni morski pošasti. Makara je bila včasih videti kot nekakšna mešanica krokodila in delfina ali občasno kot velika riba z glavo slona. Naokrog je pogosto nosil zanko, oblikovano iz kače, in je bil znan kot kozmični obešenik v svoji bolj maščevalni vlogi.
Varuna je poskrbel, da so se zakoni vedno držali. Ne le zakonov narave, ki jim je predsedoval, ampak tudi zakone in prisege človeka. Ko je človek prelomil prisego, ga je kaznoval Varuna. Upodabljali so ga kot vsevednega, skoraj neskončne zvezde pa naj bi bile njegove oči, ki opazujejo vse, kar se dogaja na zemlji in v glavah ljudi. Povezan je bil tudi s podzemljem in skupaj z Yamo je tam pasel ljudi in jih nadzoroval v onstranstvu ter se lahko odločil, da jim bo dal dar nesmrtnosti, če bi to želel.
Varuna je bil tudi obtožen, da je gledal na nebesni ocean bogov. Iz tega oceana je ves dež prišel na zemljo, zato je bil odgovoren za dež, ki je hranil pridelke in omogočal življenje. V kasnejših hindujskih tradicijah je ta vloga za Varuna postopoma postajala vse pomembnejša, saj so njegovo vsevednost in vsemogočnost zasenčili bogovi Višnuja, Brahme in Šive.
Eden najbolj znanih mitov o Varuni izvira iz Ramayane. V njem avatar velikega boga Višnuja, Rama, želi prečkati mogočni ocean Lanke. Moli in daruje Varunu ter ga prosi, naj mu pomaga. Ko Varuna ne odgovori, Rama začne napadati vode samega oceana, ubija bitja v sebi in zažiga vodo. Na koncu se pojavi Varuna, saj je Rama na robu uporabe orožja, ki lahko uniči vse stvarstvo, in se Rami opraviči. Umiri vode, kar omogoča gradnjo mostu čez ocean. Zgodba prikazuje Ramino pravičnost in deluje tudi kot prispodoba, ki pravi, da je nasilje lahko upravičeno, potem ko so bila izvedena ustrezna sveta dejanja in niso prejela nobenega odgovora od bogov.