Kdo je Surya?

Surya je primarni bog sonca v hinduizmu. Beseda Surya se uporablja tudi preprosto za sklicevanje na sonce, tudi zunaj božanskega konteksta. Upodobljen je kot lep sijoč moški, s svetlo zlatimi lasmi in zlatimi rokami. Upodobljen je tako z dvema rokama kot s štirimi. Ko ima dve roki, običajno drži dva lotosa, ko ima štiri roke, pa običajno drži školjko, lotos, čakro in četrto v simbolu zaščite. Nosijo ga po nebu na vozu, ki ga vleče sedem konj, po enega za vsako barvo mavrice in za vsako barvno čakro.

Surya ima veliko različnih imen, včasih pa je povezana z glavnimi bogovi Višnujem ali Šivo. Poznan je kot dajalec življenja, kot Savita, žarek, kot Arka, ognjena ptica, kot Ravi, ustvarjalec svetlobe, kot Bhaskar, svetloba, kot Bhanu, stvarnik dneva, kot Divakar in gospodar Grahas, kot Grahapati.

Surya ima tri različne žene: Ragyi, Prabha in Saranya. Od teh je Saranya, včasih znan kot Sangya, najbolj uvrščen v hindujske mite. Suryi je rodila veliko otrok, vključno z gospodarjem smrti, Yamo, in njegovo sestro dvojčico Yami, Vaivasvato Manu, in božanskimi jezdeci, Ashwini. Saranya se je tudi enkrat razdelila na dve ženski, da bi se lahko izognila nenehnemu sijaju Surye na obrazu. Njen senčni jaz, Chhaya, je rodila številne druge otroke, vključno s planetom Saturn, Shani Dev.

Ker ima sonce tako pomembno vlogo v vsakdanjem življenju, ima tudi Surya osrednjo vlogo pri vsakodnevnem čaščenju. Ena od oblik tega čaščenja, ki je najbolj znana na zahodu, je vdani pozdrav soncu ali Surya Namaskara. Deset različnih jogijskih položajev sestavlja namaskaro in med izvajanjem namaskare se recitira mantra. Za namaskaro obstaja dvanajst manter in predlaga se, da resnično pobožna oseba vsak dan opravi devet polnih ciklov teh manter, skupaj 108 pozdravov soncu.

Češčenje Surye se nadaljuje še danes, posvečeni pa so mu nekateri najlepši starodavni templji v Indiji. Najbolj znan med njimi je nedvomno Sončni tempelj v Konarku, ki je Unescov seznam svetovne dediščine. Obstajajo tudi pomembni templji Surya v Tamil Nadu, Arasavalli in Modhera.

Ton večine molitev Suryi je zelo spoštljiv in ima veliko podobnosti s čaščenjem bogov sonca v drugih religijah, predvsem grškem čaščenju Heliosa. Ena najbolj znanih molitev Suryi je dober primer tega spoštljivega tona. Piše: »Čez ves mračni svod napreduje, počiva tako nesmrten kot nesmrten, nošen v svoji zlati kočiji, prispe, darovalec življenja, bog, ki gleda na vsako bitje.«