Lucij Annej Seneka je bil rimski filozof in dramatik srebrne dobe latinske književnosti. Služil je kot učitelj cesarju Neronu in kasneje postal njegov svetovalec. Senekova filozofska dela so stoične šole, ki poudarjajo pomen razuma, učenja, preprostosti življenjskega sloga in mirnega sprejemanja trpljenja in smrti.
O Senekinem zgodnjem življenju je znanega malo. Bil je sin retorika Lucija Aneja Seneke, znanega kot Seneka starejši. Seneka mlajši se je rodil nekje okoli 4. pr.n.št. in je od zgodnjega otroštva živel v Rimu. Njegova družina je bila iz Cordube v današnji Španiji.
Seneca began studying Stoic philosophy in his youth under the tutors Attalos and Sotion. He spent some time in Egypt with his aunt, returning to Rome in 31 CE, where he campaigned to become a magistrate. Seneca clashed with the emperor Caligula and later with Messalina, the emperor Claudius’ wife, who ordered his exile to Corsica in 41. The philosopher spent his time in exile studying and writing.
Seneka se je leta 49 vrnil v Rim na zahtevo Klavdijeve nove žene Agripine, ki je filozofa obdržala kot vzgojiteljico za svojega sina Nerona. Ko je leta 54 umrl Klavdij in je Neron postal novi cesar, je Seneka skupaj s pretorskim prefektom Burrusom deloval kot njegov svetovalec. Z leti so Neronovi svetovalci imeli manj vpliva nanj in Seneka se je leta 63 po Burrusovi smrti upokojil in se posvetil intelektualnemu življenju.
Neron je leta 65 ukazal Seneku, naj naredi samomor zaradi suma, da je bil vpleten v zaroto proti cesarjevemu življenju. Potem ko so mu odprli žile in se zastrupitev izkazala za neuspešno, je Seneca vstopil v vročo kopel, da bi mu kri hitreje odtekla in se zaradi pare zadušil.
Senekova filozofska dela so klasični primeri stoične misli. Pisal je tudi tragedije, ki so bile v srednjeveški Evropi zelo brane in cenjene in so postale pod vplivom dramatikov, kot sta Jean Racine in William Shakespeare. Seneka je napisal tudi satiro o vladavini Klavdija in sedem zvezkov o meteorologiji.