Sappho je starodavna pesnica z grškega otoka Lezbos. Rodila se je med letoma 612 pr.n.št. in 630 pr.n.št., umrla pa okoli 570 pr.n.št. Njeno poezijo so oznanjali celo veliki mojstri, ki so hvalili Platona in Horacija. Je ena prvih pisateljic, ki jih poznamo, in čeprav njeno delo zdaj obstaja le v drobcih, ohranjena je le ena zares popolna pesem, se njen sloves še naprej ohranja.
Sappho je bila lirična pesnica in je pisala v skrivnostnem eolskem narečju, kar naj bi bil eden od razlogov, zakaj je bilo preučevanje njenega dela opuščeno v bizantinski dobi – njen jezik je v rimskih časih postal zastarel. To izginotje njenega dela iz tedanjega akademskega kanona je povzročilo, da so vse manj njenih pesmi ustvarjali pisarji, kar vsaj deloma pojasnjuje, zakaj je toliko njenega dela izgubljeno v antiki. Trenutno lahko beremo le delce njenega dela in moramo praznine zapolniti z aluzijami na njeno delo iz drugih virov.
Poleg ohranjenih starodavnih dokumentov o Sappho ni veliko znanega. Prebiranje njenega življenja v svoje delo tako, da njeno poezijo obravnava kot nekakšno avtobiografijo, je zdaj odsvetovano, saj je kontekst njenega pisanja neznan. Viktorijanska doba jo je oznanila kot nekakšno gospodarico akademije za dekleta, a to je bil v resnici bolj prizadevanje njenih občudovalcev, da bi bila bolj prijetna za plemenite razrede kot dejansko dejstvo. Navsezadnje je soglasje med učenjaki menilo, da je Sappho verjetno biseksualka, kar očitno ni v skladu s konservativnim standardom viktorijanskega obdobja.
Pravzaprav so njene zaznane – in nedokazane – homoseksualne nagnjenosti ena redkih stvari, po katerih je Sappho zdaj dobro znana. Zdelo se je, da jo privlači lepota v vseh njenih oblikah in je pisala ljubezenske pesmi ljudem obeh spolov. Pravzaprav je ustvarila sodobno definicijo besede lezbijka; Sappho so pogosto imenovali lezbijka ali ženska z Lezbosa. Iz nje izhaja tudi beseda Sapphic, ki ima tudi homoseksualne konotacije.
Morda ne vemo veliko o Sappho, vendar vemo nekaj stvari. Vemo, da je Sappho izhajala iz aristokratske družine, o čemer pričajo njena opažanja o določenih okoljih, pa tudi njena potovanja. Vemo tudi, da je bila prisiljena zapustiti svoj dom na Lezbosu med uporom, ki ga je vodil Pittacus, in je bila izgnana v Sirakuze na Siciliji, kjer so domačini postavili kip njej v čast kot dobrodošlico.
Obstaja tudi precej romantična zgodba o njeni smrti, ki nam pove, da je Sappho skočila z Levkadskih pečin zaradi ljubezni do trajekta po imenu Phaon. Ta zgodba sega vse do Menandra, ki je živel od 342-291 pr.n.št., vendar je ni mogoče preveriti.