Peter Kramer je licencirani psihiater, ki je najbolj znan po svojem delu na temo depresije. Trenutno je na fakulteti Brown Medical School in čeprav plodno piše in pogosto predava po vsej državi, še naprej zdravi in ocenjuje paciente. Več njegovih knjig, Poslušanje prozaca iz leta 1993 in Proti depresiji iz leta 2005, se obravnavajo kot zelo zanimivi pogledi na področje farmakologije in depresije ter kako na to področje gleda družba kot celota.
Ena glavnih trditev dr. Petra Kramerja, zlasti v njegovi knjigi Proti depresiji, je, da na depresijo nekako gledamo v herojski luči. Trdi, da trpljenje za depresijo ni nič bolj junaško kot trpljenje za ledvično boleznijo in da je boj za »prenehanje« v takem stanju smešno, če obstaja zdravljenje, ki lahko pomaga pozdraviti to stanje. Različni dejavniki lahko prispevajo k temu, da bolniki ne želijo jemati »mamil«. Morda so pred bolečino stoični, menijo, da so droge lahek izhod, ali pa na depresijo gledajo kot na vrsto bitke, v kateri lahko zmagajo. Nekateri celo trdijo, da so depresivna stanja genij za številnimi umetniki in da bi odstranitev takšne depresije povzročila izgubo te umetnosti.
Peter Kramer nasprotuje, da na depresijo gleda kot na nekaj podobnega možganski kapi in da zdaj obstajajo medicinski dokazi, da to stanje ne krepi možganov, temveč jih poškoduje. Po Kramerjevi oceni ne gre za »plemenito« metafizično bolezen, ki na nek način daje posebno znanje tistim, ki trpijo za njo. Upiranje zdravljenju z namenom pridobitve neke vrste duševnih ali duhovnih koristi, ki se pripisujejo depresiji, je postalo običajno zaradi načina, na katerega jo je družba dvignila, in iz medicinske literature Kramer trdi, da neuspeh zdravljenja ne prinaša nobenih koristi.
Medtem ko se številnim zdijo argumenti Petra Kramerja zelo prepričljivi, so drugi zaskrbljeni zaradi njegovega namiga, da bi zdravljenje »zdravih« ljudi lahko imelo pozitivne rezultate. Na primer, v Poslušanju prozaca Kramer se ukvarja s pojmom kozmetične psihofarmakologije, z idejo uporabe zdravil pri zdravih ljudeh za ustvarjanje določenih zaželenih lastnosti, kot sta družabnost in veselost. Treba je pojasniti, da Kramer te metode ne podpira, ampak jo le zabava, a kritikom celotna tema zdravljenja ljudi, ki ne potrebujejo zdravil, velja za zlorabo zdravil. Zakaj ne bi potem uporabili kokaina, ker te razveseli, ali popili več vina, ker se ob tem bolj zabavaš? Vendar Kramer ne navaja argumenta, da bi bilo treba to storiti, temveč zgolj preučuje možnost, da bi to bilo mogoče storiti.
Kramer vodi aktiven blog o svojih knjigah in temah iz psihiatrije, kjer so njegova mnenja bolj konkretna. V članku v New York Timesu najde napake pri večini splošnih zdravnikov, ki predpisujejo zdravila, ker je potreben čas, da se odločimo, katera zdravila bodo najučinkovitejša za zdravljenje bolezni, in da spremlja bolnike, da se prepriča, da so skladni z zdravili, in da se odzovejo. na zaželen način glede na to, kar jemljejo. To stališče delijo številni psihiatri, ki verjamejo, da je predpisovanje antidepresivov in drugih vedenjskih zdravil upravičeno v pristojnosti psihiatrije. Prav tako Kramer nenehno zagovarja psihoterapijo kot pomemben in bistven del zdravljenja duševnih bolezni.
Peter Kramer se je podal tudi v svet leposlovja. Njegov roman Spektakularna sreča predstavlja izjemen in nepredvidljiv slab čas ob izidu. Glavni junak romana je ekoterorist, knjiga pa je izšla mesec dni pred napadi 9. septembra. Glede na poklic osrednjega lika ni užival velike priljubljenosti. Kljub temu Kramer namerava napisati več leposlovja.