V grški mitologiji ima Pandora pomembno mesto v zgodbi o Prometeju in njegovem kljubovanju Zevsu. Prometej je Titan, eden od sinov Titana Japeta in nimfe Clymene. Glede na različico zgodbe je Prometej bodisi mentor človeštva bodisi tudi njegov ustvarjalec, skupaj s svojim bratom Epimetejem.
Vsekakor je bilo človeštvo na začetku zelo dobesedno »človeštvo«. Se pravi, da so jo v celoti sestavljali moški. In Prometej je bil njihov prvak, ki je v njihovem imenu delal proti Zevsovi prevladi. Njegovo prvo dejanje za človeštvo je bilo prevarati Zevsa, da je izbral manj vreden del vola – izbira, ki je bila narejena enkrat, a je trajala večno. V maščevanje je Zeus človeštvu zatajil znanje o kurjenju ognja.
Prometej ni bil zadovoljen s to odločitvijo in je ukradel ogenj, da bi ga dal človeku – ali ga je skril v steblo komarčka, ko ga je prinesel iz nebes na Zemljo, ali pa ga je ukradel iz kovačnice boga Hefesta, odvisno od tega, katero različico ste prebrali. Potem je Prometej začel učiti človeštvo, kako narediti vse vrste stvari. In na tej točki v zgodbo vstopi Pandora z največjo podrobnostjo, ki jo je podal Heziod v Delih in dnevih.
Zevs je bil jezen in načrtoval pametno maščevanje, da bi uničil človeštvo. Iz gline je dal Hefajsta, ki je izdelal Pandoro, prvo žensko. Atena jo je oživela, bogovi pa so ji podarili darila, da bi bila neustavljivo privlačna. Atena uči svoje obrti, Hermes ji daje govor in zvijačo, Afrodita pa ji daje milost. Poimenovali so jo Pandora, kar pomeni »vse dajajoča«.
Zevs je oborožil Pandoro z zaprtim kozarcem, ki je vseboval vse mogoče zlo in slabo, ki bi lahko prizadela ljudi. Ker je vedel, da je Prometej preveč pameten, da bi imel kaj opraviti s Pandoro, jo je Zevs poslal k Epimeteju. In kljub Prometejevemu opozorilu, da nikoli ne sme sprejeti nobenega darila od Zevsa, je Epimetej sprejel Pandoro. In potem je Pandora odprla kozarec.
Izlile so se bolezni, stiske in beda, v kozarcu pa ni ostalo nič drugega kot upanje. In po Heziodu je morala zgodbe o Pandori ta, da Zevsovi volji ni pobegniti.