V grški mitologiji je Orfej dobro znana figura z več različnimi zgodbami. Bil naj bi tako človek iz Trakije, ki je bil Dionizov privrženec, kot tudi sin muze, Calliope, ki naj bi predstavljala epsko poezijo. Včasih pravijo, da je bil njegov oče Apolon.
Orfej je bil izjemen glasbenik svojega časa, ki je s sladkobo svoje glasbe ganil tako ljudi kot bitja. V Argonavtiki Apolonija Rhodija, ko so Jason in Argonavti odpluli v iskanje zlatega runa, je Orfej med družbo skupaj z drugimi junaki, kot je Herkul. Orfej je tisti, ki pripoveduje serenado o začetku odprave, in tudi on spodbuja druge, da spoznajo zaščito mornarjev, ki jih nudi boginja Perzefona, ko pristanejo na Samotraki.
Ko morajo pluti mimo siren – ptičjih žensk, katerih pesmi neizogibno zvabijo moške v smrt – kot so to storili tudi Odisej in njegova posadka na poti domov iz Troje v Odiseji, jih reši Orfej. Njegova pesem je slajša od siren in tako je njihova moč premagana.
Druga znana zgodba o Orfeju se nanaša na njegovo ljubezen do Evridike, dryade. Tako Orfej kot Aristej sta jo poskušala osvojiti, toda Evridika je bila Orfejeva žena. Aristej pa ni obupal in Evridika je umrla zaradi ugriza strupene kače, ko je nekega dne bežala pred Aristejem.
Orfej je bil opustošen in odločen, da bo poskušal vrniti Evridiko iz Hada. S svojo glasbo mu je uspelo očarati Harona, trajekta mrtvih, njegova glasba pa je pomirila tudi Cerbera, triglavega psa čuvaja Hada, ki ga je spustil mimo. Njegova glasba je tudi spodbudila Persefono, Hadovo soprogo, da je v Orfejevem imenu zaprosila Hada za izpustitev Evridike.
Had se je strinjal, vendar pod enim pogojem: Orfej se ne sme ozreti nazaj, da bi preveril, ali mu Evridika sledi: preprosto se mora vrniti na Zemljo, sicer bi jo za vedno izgubil. In v svojem obupu se je Orfej res ozrl nazaj in tako spet izgubil Evridico.
Nekatere tradicije pravijo, da je Orfej užalil Dioniza in so ga njegovi privrženci, menade, raztrgali na smrt. Zgodba o Orfeju je bila uporabljena kot material za opere Glucka in Monteverdija ter kot temelj drame in kasneje filma Jeana Cocteauja.