V grški mitologiji je bil Midas kralj Frigije, Gordijev sin, ki je naredil Gordijev vozel. Midas je znan po dveh zgodbah, ki vključujeta bogove Dioniza, Apolona in Pana.
V eni zgodbi je Silenus, satir, ki je Dionizov privrženec, ujet med veselicami, ki ga odpeljejo k kralju. Ko je Silenus prepoznal kot enega od Dionizovih vlakov, Midas poskrbi, da se Silenus lahko ponovno pridruži bogu. Zadovoljen z vrnitvijo svojega privrženca, Dioniz dovoli Midasu, da izbere darilo.
Midas izbere zlati pridih, ki mu ga podari Dioniz, Midas pa ga preizkusi na poti domov v palačo, spremeni to in ono v zlato in občuduje rezultate. Po nekaterih različicah, ko Midas pride domov in se usede jesti, spozna neumnost svoje prošnje. Vse, kar poskuša pojesti, postane zlato in neužitno, dolgo preden pride do njegovih ust. V drugih različicah Midas ni popolnoma obrnjen, ker ne more jesti, vendar je njegova mlada hči, ki teče, da bi ga objela, in se obrne v zlato, ključ do njegovega razodetja, ki ga je izbral zelo nespametno.
Vsekakor pa Midas kmalu pride k sebi in Dioniz prosi, naj darilo odnese. Dioniz mu skrivnostno pove, da se mora za ozdravitev kopati pri izviru reke Paktol, ki je blizu mesta Sard. Midas sledi navodilom in je oproščen svojega obremenjujočega daru, a posledično se na pesku Pactolusa pojavijo sledi zlata. Danes se v nasprotju z mitom izraz »Midasov dotik« uporablja na pozitiven način, da nakazuje, da ima nekdo tako srečo, da se vsak načrt ali projekt, ki se ga loti, izkaže za neverjetno.
V drugi pomembni zgodbi o Midasu je privrženec boga Pana in zelo rad igra Panovo pipo. Tako je tudi skupina nimf, Pan pa se, da bi jih navdušil, pohvali, da je njegova glasba boljša od Apollonove. Seveda poteka tekmovanje z Midasom in nimfami kot sodniki. Pan zaigra na pipe, pojavi se Apolon in zaigra na svojo liro. Nimfe vse glasujejo za Apolona, Midas pa za Pana. V odgovor mu Apolon da oslova ušesa.
Da bi se izognil zadregi zaradi svojih novih ušes, Midas oblikuje pokrivalo za glavo. A edina oseba, pred katero ne more skriti ušes, je njegov brivec, za katerega prisega, da bo molčal. Brivec hrani skrivnost, dokler je ne zdrži več. Nato gre na polje, izkoplje luknjo v zemlji in zašepeta v zemljo: “Kralj Midas ima oslova ušesa!”
Brivec misli, da je bil pameten in da je skrivnost varna. Toda iz tega mesta zemlje raste trsje in ko veter piha skozenj, na glas šepetajo skrivnost.