Marija Magdalena, ki jo rimskokatoliška, anglikanska in vzhodna pravoslavna cerkev štejejo za svetnico, je kontroverzna osebnost v Novi zavezi. Marija Magdalena je v evangelijih poimensko omenjena le trikrat, vendar je bila njena identiteta pogosto prepletena z drugimi ženskami, povezanimi z Jezusovo službo. Nekateri sodobni učenjaki in pisci leposlovja so celo namigovali, da je bila ta ženska na skrivaj poročena z Jezusom ali pa je vsaj imela intimno razmerje z njim.
Okoli zgodovinske Marije Magdalene obstajajo številne napačne predstave, največ v zvezi z njenim značajem in poklicem. Po enem ljudskem prepričanju je bila Marija znana lokalna prostitutka, ko je prvič srečala Jezusa in njegove učence. Po evangelijih pa je Jezusu le »služila«, kar pomeni gesto materialne ali duhovne podpore. Jezus naj bi iz te ženske rešil sedem demonov, kar so nekateri prevedli kot znak spolne neprimernosti. Te teorije ne podpirajo evangeliji, saj je Jezus izganjal demone tako iz moških kot žensk.
Marijo Magdaleno pogosto zamenjujejo z “Marijo iz Betanije”, sestro Marte in Lazarja. Medtem ko sta obe Mariji še naprej sledili Jezusu v času njegove službe, naj bi bila Marija iz Betanije ista spokorna ženska, ki je mazilila Jezusove noge in jih obrisala z lasmi. Po drugi strani pa nekateri menijo, da je Marija Magdalena neimenovana »grešnica«, ki jo Jezus brani pred krivičnim kamenjanjem zaradi prešuštva. Ta dogodek je opisan, kot da se je zgodil, preden je Jezus srečal to žensko in izgnal njene demone. Zdi se, da je povezava med “grešnico” in Marijo Magdaleno nastala stoletja po tem.
Marija Magdalena je omenjena tudi kot priča Kristusovega križanja, ki je morda tolažila drugo Marijo, Jezusovo mater. Po odstranitvi Jezusovega telesa s križa naj bi Marija Magdalena pomagala pri tradicionalnih pripravah judovskega pokopa. Je tudi prva od njegovih privržencev, ki je naletela na vstalo obliko Jezusa Kristusa, čeprav jo on opominja, naj ga ne objema. Mariji se pripisuje tudi to, da je drugim učencem sporočila novico o Jezusovem vstajenju.
V poznejših letih naj bi se Marija skupaj z Blaženo Devico Marijo umaknila v mesto Efez. Druge tradicije kažejo, da se je dejansko preselila v Francijo in preživela svoje zadnje dni kot krščanska misijonarka v regiji. Njeni posmrtni ostanki naj bi bili shranjeni v dveh ločenih relikvijarijah, njena lobanja pa počiva v jami v majhni katoliški cerkvi v La Sainte-Baumeu v Franciji.