Mnogi poznajo besedo Mammon, ki iz aramejščine pomeni »bogatstvo«. Nekateri Mammon prevajajo kot pohlep ali pohlep, najpogosteje pa se beseda Mammon uporablja za poosebljanje bogastva ali pohlepa. Čeprav nekateri menijo, da gre za izgubljenega sirskega boga, ne obstajajo dokazi o sirskem bogu ali demonu po imenu Mamon. Kasneje je bil Mammon uporabljen kot demon v Piers Plowman in v Izgubljenem raju Johna Miltona.
Ime Mammon se pogosto pojavlja v povezavi z Novo zavezo. V Mateju 6:19–24 je Kristus naveden, ko pravi: »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema; kajti enega bo sovražil in drugega ljubil … Ne morete služiti Bogu in Mamonu. Tudi v tem odlomku Kristus zapoveduje ljudem, naj si »ne zbirajo zakladov na zemlji … ampak si nabirajo zakladov v nebesih«.
V bistvu je odlomek mogoče razumeti kot zavrnitev pridobivanja bogastva ali Mamona, namesto da bi najprej služili Bogu. Odlomek se pogosto uporablja posebej za opozarjanje na tiste, ki trdijo, da so kristjani, vendar se zdi, da »pridobivanje in poraba« postavljajo kot prvo prednostno nalogo v življenju. Številne krščanske veroizpovedi prezirajo predstavljanje krščanstva s strani nekaterih teleevangelistov, za katere se zdi, da »služijo dvema gospodarjema«, tako da se osredotočajo na donacije bolj kot na spreobrnjenje ljudi v krščanstvo in imajo Božje delo nad tistim, ki vodi v blaginjo.
Za mnoge druge religije, razen za krščanstvo, je težava pri usklajevanju potrebe po služenju Mamonu, medtem ko še vedno izvaja vero, ki temelji na dobrih delih, izziv. Če je v svetovnem gospodarstvu potreben Mamon ali denar, kako naj bi človek živel, ne da bi občasno služil Mamonu?
Odgovor, ki ga dajejo mnogi, je, da čeprav sta pobožnost in dobrodelnost na prvem mestu, Bog ali človekovo pojmovanje Boga prav tako želi, da ljudje živijo, in včasih življenje zahteva denar za hrano ali zavetje.
Nekatere verske prakse, razen krščanskih, vsekakor dajejo prednost duhovnemu življenju in ne tistemu v iskanju Mamona. Številni redovi budističnih redovnic in menihov se na primer zaobljubijo revščine in so za življenje odvisni od dobrodelnosti drugih. Vendar odvisno od dobrodelnosti nekoga drugega pomeni, da mora nekdo zaslužiti denar, da bi lahko imel dovolj za dobrodelne namene, torej mora nekdo še vedno služiti Mamonu.
Enako velja za katoliške redovnice, ki se zaobljubijo revščine. Za preživetje morajo biti odvisni od nekoga, ki nekje služi Mamonu. Mnogi pa razlikujejo med tem, da si služabnik Mamona in suženj pohlepe, namesto da bi preprosto delovali v gospodarstvu, ki temelji na denarju.
Za mnoge je Mamon hudoben, medtem ko je treba »cezarju izročiti, kar je cesarjevega«, tudi iz Matejevega evangelija. V bistvu delajte, kar morate, plačujte davke, nahranite družino itd. Vendar daj Bogu njegov polni delež z duhovnim življenjem.
Vzpostavljanje ravnovesja med pridobivanjem tistega, kar potrebujete, in kopičenjem denarja je negotovo in zadeva številne ljudi različnih ver in mnoge, ki ne izpovedujejo nobene vere. V nekem smislu služiti Mamonu pomeni, da je nekdo pohlepen ali tisti, ki ima bogastvo veliko več kot njegove potrebe. Toda zahodna kultura ostaja nekoliko obsedena s tistimi, ki pridobijo veliko bogastva. Seznam najbogatejših ljudi na svetu revije Forbes pritegne precej pozornosti, prav tako oddaje, kot je Lifestyles of the Rich and Famous.