Kdo je kralj Leopold II?

Kralj Leopold II je bil belgijski kralj od leta 1865 do 1909 in je bil ustanovitelj Svobodne države Kongo. Rodil se je 9. aprila 1835 v Bruslju v Belgiji in umrl 17. decembra 1909 v Laeknu v Belgiji. Bil je prestolonaslednik svojega očeta Leopolda I., njegova mati Louise pa je bila hči francoskega kralja Ludvika Filipa.
Belgija je bila razmeroma nova država, ki je delovala pod ustavno monarhijo, sprva pod Leopoldom I. Ko se je rodil Leopold II., je bil bolan otrok in naj bi imel tuberkulozo, imel pa je okvaro ishiadičnega živca, zaradi česar je hodil z šepanjem. Z očetom ni imel posebej dobrih odnosov zaradi njegove nediscipline, saj se je pogosto moral dogovoriti za sestanke samo zato, da bi se srečal z njim. Pri 9 letih je kralj Leopold II prejel svoj prvi naslov kot vojvoda Brabanta, pri desetih letih pa je postal poročnik belgijske vojske.

Leta 1853 se je poročil z nadvojvodinjo Marie-Henriette Avstro-Ogrsko v diplomatske namene in nasledil svojega očeta kot kralj, ko je leta 1865 umrl Leopold I. Do takrat je kralj Leopold II že veliko potoval po svetu in postal zagovornik širitve Belgije, katerega mnenje je bilo drugačno, katerega predsednik je bil Leopold, je sklenil sporazum z Američanom po imenu Henry Stanley, da bi kotlino Konga postavil pod nadzor Evrope z nepošteno trgovino in suženjstvom. Sčasoma bi to postala Svobodna država Kongo kralja Leopolda, ki je obstajala od leta 1885 do 1908. Ta kolonija si je prislužila slab sloves zaradi okrutnega slabega ravnanja s svojimi ljudmi, zaradi česar je umrlo na milijone ljudi, in neusmiljenega ropanja naravnih virov regije, vključno s slonovino in gume.

Kralj Leopold II je bil obsojen zaradi svojih dejanj v Kongu in sčasoma je bil nadzor nad regijo v celoti predan Belgiji od Leopolda II. Kljub temu je veljal za izjemno zgodovinsko osebnost zaradi njegove udeležbe kot kralja v času, ko so takšni položaji vse bolj postajali preproste figurice z malo nadzora proti vladi. Med svojo vladavino se je tudi kralj Leopold II. uspešno zavzemal za vojaško modernizacijo in širitev, njegov prestolonaslednik pa je bil njegov nečak Albert I.