Nicolas Copernicus ali Niclas Kopernik, kot je bil znan ob rojstvu, je bil ugleden znanstvenik, ki je revolucioniral način, kako gledamo na vesolje. Čeprav se vam morda zdi koncept sončnega ali heliocentričnega sončnega sistema očiten, je Kopernik, ko ga je predlagal, naletel na precejšnje nasprotovanje. Prispeval je tudi številna druga opažanja in razprave na področje astronomije in morda vas bo presenetilo, če boste izvedeli, da je Kopernik astronomijo pravzaprav obravnaval kot hobi in se z njo ukvarjal le, ko je imel za to čas.
Kopernik se je rodil na Poljskem leta 1473, njegov oče pa je umrl mlad, zaradi česar je končal pri stricu, ki je nadziral njegovo obsežno izobraževanje na področju prava in znanosti. Kopernik je bil poleg astronoma tudi politik, ekonomist in diplomat, študiral je klasiko, etiko, medicino in matematiko. Delal je tudi v Cerkvi, zato mu je bilo še toliko težje iti proti cerkvenemu nauku o naravi sončnega sistema.
Kopernik je v svojem življenju delal kot guverner, prevajalec, cerkveni uradnik, diplomat in vojskovodja. Zaradi zavedanja, da je imel tako zaposleno življenje, je še toliko bolj izjemno razmišljati o njegovi karieri kot astronomu. Mnogi sodobni astronomi pripisujejo Koperniku, da je naredil prve korake v sodobni astronomiji in jo uveljavil kot področje legitimnih, zanimivih in pogosto zelo plodnih raziskav. Že leta 1514 je razmišljal o možnosti heliocentričnega vesolja in delal na osnutkih svojega De revolutionibus orbium coelestium, razprave »o gibanju nebesnih teles«.
Žal, Kopernik je umrl leta 1543, tik preden je bila knjiga objavljena in distribuirana. Ni dočakal, da bi njegovo delo popolnoma preoblikovalo način, kako so ljudje razmišljali o astronomiji in našem mestu v vesolju, saj so njegove ideje o heliocentričnem sončnem sistemu, ko jih je sprva izpostavil, sprejeli v veliki meri z neverjenjem. Prav tako ni dočakal, da bi njegovo delo prepovedala Katoliška cerkev, organizacija, ki ji je zvesto služil vse življenje. Danes ljudje priznavajo, da Zemlja v resnici kroži okoli sonca, in potrdili so tudi dolgoletni Kopernikov sum, da so v vesolju še drugi sončni sistemi in galaksije.
Seveda Kopernik ni prišel do svojih radikalnih zaključkov brez pomoči. Nanj so skoraj zagotovo vplivali spisi, opažanja in razprave njegovih sodobnikov, njegova teorija pa še zdaleč ni bila popolna. Nekatere matematike, na katere se je zanašal, da bi dokazal svojo trditev, so se na primer pozneje izkazale za nepotrebno zapletene. Vendar so drugi nadgradili to delo in Koperniku ustrezno pripisali priznanje za njegov ogromen prispevek na področju astronomije in znanosti nasploh.