Konfucij je bil kitajski filozof, ki se je rodil leta 551 pr. Konfucij je pokvarjeno ime K’ung Fu-tzu. Čeprav je bilo filozofu pravilno ime K’ung Fu-tzu, so ga v zahodnih državah zgodovinsko omenjali kot Konfucij.
Konfucianska religija je dobila ime po Konfuciju in temelji na njegovih spisih. Ti spisi so bili namenjeni kot nasvet kitajskim vladarjem v šestem stoletju pred našim štetjem, kasneje pa so jih preučevali Konfucijevi privrženci. Poleg tega so njegovi privrženci prinesli ideje, ki izvirajo iz budizma in taoizma, saj se je konfucianstvo s Kitajske razširilo v druge azijske države, vključno s Korejo, Japonsko in Vietnamom.
Ena ideja, ki jo je poudaril Konfucij, je bila »lepo vedenje«. Mislil je, da bi družba lahko postala popolna, če bi lahko vsak v družbi dosegel »lepo vedenje« ali tisto, kar je menil za pravilno vedenje. To je vključevalo izogibanje vsem ekstremnim dejanjem in čustvom, obzirnost do drugih, spoštovanje družine in čaščenje prednikov.
Konfucij morda ni menil, da je ustanovil religijo. Bil je filozof, ne prerok in ni poudarjal duhovnosti, temveč določeno vedenje in biti dober državljan. Verjel je, da je pet odnosov osnova za stabilno, srečno družbo. Teh pet odnosov vključuje odnose med vladarjem in podložnikom, starejšim bratom in mlajšim bratom, očetom in sinom, možem in ženo ter odnos med dvema prijateljema.
Po njegovi smrti so Konfucijev vnuk in učenci nadaljevali s širjenjem njegove filozofije. Konfucij velja za velikega učitelja in ne za boga. Znan je po svojih izrekih, kot sta “Česar si ne želiš, ne delaj drugim” in “Spoštuj sebe in drugi te bodo spoštovali.” Za privržence njegovih naukov so pomembni rituali, ki krepijo pet odnosov.
Konfucij je umrl leta 479 pr. Njegovo rojstno mesto Qufu je postalo znano po njegovi smrti, zdaj pa ga obiskujejo številni turisti, pa tudi kitajski državljani, ki želijo obiskati bližnje templje in Konfucijev grob. Ni jasno, ali bi Konfucij odobraval številne templje, ki so mu posvečeni, ali pa bi želel, da bi njegovi privrženci nadaljevali z njegovim naukom in ga ne bi naredili za predmet čaščenja.