Hadrijan je bil rimski cesar od 117-138 n.š. Morda je najbolj znan po gradnji obrambnega zidu v Britaniji, ki je znan kot Hadrijanov zid; Združeni narodi so zid leta 1987 uvrstili na seznam svetovne dediščine. Hadrian ima v svojem imenu številne druge dosežke, vendar so ga ljudje uvrščali med “pet dobrih cesarjev” Rima.
Hadrijanovo polno ime je Publius Aelius Traianus Hadrianus in se je rodil leta 76 CE. Obstaja nekaj sporov o kraju njegovega rojstva, pri čemer se večina zgodovinarjev strinja, da je bil rojen v Hispaniji, zdaj znani kot Španija, medtem ko je Hadrian sam trdil, da je bil rojen v Rimu. Hadrijanovo vztrajanje pri rimskem rojstvu je bilo morda bolj povezano z njegovo željo, da bi izgledal čim bolj rimski, vendar je veliko Rimljanov diskriminiralo ljudi, rojene v daljnih predelih cesarstva.
Na prestol je nasledil po smrtni prošnji prejšnjega cesarja Trajana. Zgodovinarji menijo, da je Hadrijan morda zadolžen za nasledstvo Trajanovi ženi, ki naj bi bila Hadrijanu naklonjena, prav gotovo pa je možno, da si je zgladila pot do prestola. Hadrijan se je kot vladar izkazal za razmeroma miroljubnega, z obrambnim pristopom k skrbi za rimsko cesarstvo, ne pa z ofenzivnim, in obdobje rimske zgodovine, ki ga je nadziral, zaznamuje izjemen razcvet umetnosti in splošno občutek miru.
Hadrijan je bil zagotovo med najbolje izobraženimi in najbolj kulturnimi rimskimi cesarji in je bil velik mecen umetnosti, predvsem arhitekture. Njegovo intenzivno zanimanje za grško kulturo se je pokazalo v naklonjenosti klasičnim kipom in arhitekturi, nadziral je gradnjo različnih zgradb, vključno s Panteonom v Rimu in številnimi templji. V času cesarja je veliko časa preživel tudi na potovanjih, pri čemer je več časa preživel zunaj Rima kot v njem.
Čeprav je imel Hadrian sopotnico Vibio Sabino, par ni imel otrok in zgodovinski zapisi kažejo, da je bil njun odnos precej buren. Hadrijan je imel raje družbo moškega spremljevalca Antinoja, ki se je leta 130 pred našim štetjem v skrivnostnih okoliščinah utopil na Nilu. Na koncu se je Hadrijan odločil za Antonija Pija kot naslednika, potem ko je umrl Aelij Cezer, njegov prvi izbranec. Antonij Pij je bil znan tudi po tem, da je bil razmeroma miren vladar z veliko mero zvestobe Hadrijanu, kot namiguje njegov prizvok »Pij«.