Corrie ten Boom je bil eden izmed mnogih pogumnih in nesebičnih Nizozemcev, ki so med drugo svetovno vojno dajali zavetje preganjanim ljudem na Nizozemskem. Poleg tega, da je tvegala svoje življenje, da bi zaščitila ljudi v stiski, je Ten Boom po vojni ustanovila rehabilitacijski center, veliko je potovala kot učiteljica in ministrica ter ljudem po vsem svetu prinesla svoje pobožne krščanske vrednote. Leta 1971 je objavila tudi avtobiografijo The Hiding Place; iz knjige so nato posneli film o njenih izkušnjah.
Cornelia Johanna Arnolda ten Boom se je rodila leta 1892 v Amsterdamu. Kmalu po njenem rojstvu se je njena urarska družina preselila v Haarlem, kjer so ustanovili trgovino in dom v zgradbi, ki je postala znana kot Beje. Živela je v Bejeju s svojim očetom Casparjem ter bratom in sestro Williamom in Elizabeth. Pri svojem očetu je tudi vajenila, tako da je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja postala prva urarka na Nizozemskem.
Deset Boomov je bila izjemno pobožna krščanska družina, predana služenju in pomoči drugim. Njihov dom je bil vedno dobrodošel gostom in ljudem v stiski in skušali so pomagati svoji skupnosti, kadar koli in kolikor so lahko. Po nacistični invaziji na Nizozemsko je deset Boomov postalo aktivnih v nizozemskem odporu, pri čemer so Jude in pripadnike nizozemskega odpora zakrili v skriti sobi. Končno je Corrie ten Boom postala glavna osebnost nizozemskega odpora in ocenjuje se, da je družinska varna hiša med drugo svetovno vojno dala zavetje vsaj 800 Judom.
Leta 1944 je bilo deset Boomov izdanih in poslanih v nacistična taborišča. Corrie ten Boom je preživela, njeni družinski člani pa ne, po vojni pa se je vrnila v Beje in ga spremenila v rehabilitacijski center. Začela je tudi pričevati o svoji krščanski veri in potovati po svetu, da bi nadaljevala svojo družinsko tradicijo pomoči drugim. Corrie ten Boom sta med drugim priznali država Izrael in nizozemska kraljica za njen prispevek med drugo svetovno vojno.
Corrie ten Boom je bil le eden izmed mnogih drznih in pogumnih ljudi po Evropi, ki so se skušali upreti plimi nacizma. Na Nizozemskem je dobro znana in ljubljena, zunaj Evrope, zlasti v Združenih državah Amerike, pa žal ni več znana, kljub temu, da je zadnja leta preživela v Združenih državah in umrla v Orangeu v Kaliforniji leta 1983. Ljudje, ki poznajo njeno zgodbo, jo mnogi štejejo za enega od neopevanih junakov holokavsta, po zaslugi zgodovinarjev pa je danes mogoče obiskati Beje, saj je hiša vzdrževana kot muzej.