Priljubljeni ruski skladatelj Pjotr Iljič Čajkovski se je rodil v provinci Vjatka spomladi 1840. Že kot otrok se je seznanil z glasbo, literaturo in jeziki, pri šestih je bral francosko in nemško ter rusko. Študiral je klavir in pisal glasbo, vendar se je leta 1850 vpisal v pripravljalni tečaj za Pravno šolo v Sankt Peterburgu. Šolo je začel leta 1852 in jo obiskoval do leta 1859. Tam je Čajkovski napisal svojo prvo ohranjeno skladbo: posvečen valček. svoji drugi guvernanti leta 1854.
V zadnjih letih šolanja mu je oče uredil pouk klavirja, spoznal pa je tudi italijanskega inštruktorja petja, spoznavanje italijanske glasbe pa mu je pomagalo pri oblikovanju okusa. Po nekaj potovanjih je nadaljeval študij glasbe in vstopil na Konservatorij v Sankt Peterburgu, ko so ga odprli leta 1862. Tam je študiral tri leta, poleti pred diplomo pa je imel prvi javni nastop, ko je Johann Strauss Jr. dirigiral svoje delo Characteristic Plesi na koncertu blizu Sankt Peterburga leta 1865.
Čajkovski se je nato preselil v Moskvo in začel poučevati glasbeno teorijo na šoli, ki naj bi postala Moskovski konservatorij, in zavzel položaj, ki mu ga je ponudil režiser Nikolay Rubinstein, ki bo leta 1869 dirigiral uverturo Čajkovskega Romeo in Julija. je bil napisan po njegovi prvi simfoniji, ki jo je sestavil leta 1866 in njegovi prvi operi Vojevoda, ki jo je dokončal leta 1868, je Romeo in Julija postalo prvo njegovo delo, ki je bilo vključeno v klasični repertoar.
Njegov prvi godalni kvartet je imel uspešno premiero leta 1871, vendar več oper, ki jih je kmalu zatem sestavil, ni imelo kritičnega uspeha. Rubinstein je slavno zavrnil prvi klavirski koncert Čajkovskega kot neigranega, toda Hans von Bülow ga je premierno predstavil v Bostonu leta 1875 in je bil dolgo priljubljen. Do poletja 1875 je dokončal še dve simfoniji.
Leto 1876 je zaznamovalo kompozicijo prvega od treh baletov, po katerih je Čajkovski morda najbolj znan, Labodje jezero. Trnuljčica je nastala med letoma 1888 in 1889, Hrestač pa leta 1892. Leta 1878 je dokončal svojo četrto simfonijo, Violinski koncert v D-duru, in opero Evgen Onjegin. Leta 1880 je napisal Capriccio italien, Serenado za godala in Uverturo iz leta 1812. Njegova peta in šesta simfonija sta bili napisani leta 1888 oziroma 1893.
Čajkovskega so leta 1891 povabili na otvoritveni koncert v Carnegie Hall, kjer je dirigiral. Kmalu po premieri njegove zadnje simfonije Pathétique je zbolel za kolero in štiri dni pozneje umrl.