Ikar, član igralske zasedbe igralcev grške mitologije, je znan po svojem fantastičnem rodu. Daedalus, Ikarov oče, je padel pod Minosovo jezo, ki je Dedala krivil za smrt njegove hčerke. V svojem besu je Minos pretvoril Dedala in Ikarja v labirint, ki je bil zgrajen tako, da vsebuje pošasti. Toda Daedalus, ki je bil arhitekt labirinta, je bil znan po tem, da je bil zvit obrtnik.
Zgodba o Ikarjevem življenju in dramatični smrti je zavita v rokodelstvo njegovega očeta. Da bi pobegnil iz labirinta, je Daedalus naredil komplet kril za svojega sina in sebe. Krila so bila izdelana iz voska in perja. S krili sta oče in sin lahko odletela iz labirinta na svobodo. Preden je izstopil, je Daedalus svojemu sinu dal resno opozorilo. Rekel mu je, naj ne leti preblizu sonca. Če bi to storil, je pojasnil Daedalus, bi se vosek, ki je držal njegova krila skupaj, stopil, zaradi česar bi bila neuporabna, in Ikar bi padel z neba na smrt.
Ikarja pa je premagal neverjeten občutek letenja. Izkušnja ga je tako prevzela, da je letel vse višje. Letel je tako visoko, da se je nevarno približal soncu. Tako kot ga je oče opozoril, da se bo zgodilo, se je vosek na njegovih krilih stopil v neuporabno tekočino. Krila so razpadla in Ikar je padel z neba. Voda, v katero naj bi padel Ikar, je blizu Ikarije, grškega otoka v Egejskem morju. Otok je poimenovan po legendarnem letečem človeku. Icaria je jugozahodno od otoka Samos.
Zgodba o Ikarju je bila predmet številnih pesmi, zgodb in slik. Še posebej se kaže v pesmih in slikah iz renesančne dobe. Ikar je videti kot simbol junaške drznosti. Toda Icarus je bil priklican tudi v druge namene. Pravzaprav je postal nekakšna maskota sodobne organizacije. Projekt Icarus, katerega slogan je “Navigacija po prostoru med briljantnostjo in norostjo”, je organizacija za posameznike, ki živijo z bipolarno motnjo in s tem povezanimi duševnimi boleznimi. Organizacija je dobila ime po Ikarju, saj so za bipolarno motnjo značilni neverjetni vrhovi navdiha in veselja, ki jim sledijo šokantno nizke doline depresije.