Andrea Palladio (1508-1580) je bil renesančni italijanski arhitekt, ki danes velja za enega najvplivnejših arhitektov v zahodnem svetu. Palladio, rojen kot Andrea di Pietro della Gondola v Padovi v Italiji, je bil čudežni otrok. Pri 13 letih je pobegnil iz Padove in kamnoseškega vajeništva, da bi se preselil v Vicenzo, kjer je bil znan po tem, da je pogosto obiskoval atelje Bartolema Cavazze in od katerega se je naučil osnov kamnoseškega obrta. Kljub vsem svojim zgodnjim obljubam pa je Palladio šele v svojih tridesetih letih postal arhitekt, ki ga poznamo danes, in zasnoval nekatere najbolj omembe vredne in prefinjene zgradbe v Italiji.
Andrea Palladio je resnično postal arhitekturni ugled, ko je prejel pokroviteljstvo priznanega humanističnega pesnika Giorgia Trissina. Od Trissina je Palladio prejel denar in svoje domišljijsko ime, vzeto od Pallas Atene, grške boginje modrosti. Leta 1549 se je vrnil s turneje po klasični Italiji in začel delati na baziliki svoje rodne Padove; stebrišča katere zgradbe sodijo med njegova najbolj znana dela. Slavolok (ali Arco di Trionfo) v Vicenzi je tudi izjemen arhitekturni podvig, saj z veliko natančnostjo reproducira bistvo klasičnih rimskih slavolokov.
Druga dela Andrea Palladia so enako slovita po uravnoteženosti in harmoničnem klasičnem dizajnu. Njegove stvaritve najdemo po vsej Vicenzi in vse kažejo na arhitektovo zavezanost rimskim klasičnim paradigmam, sorazmerju in simetriji. Zasnoval je cel spekter zgradb, predvsem pa je svojo energijo porabil za ustvarjanje cerkva, palač in vil. Dva primera slednjih sta vila Rotonda in vila Malcontenta, ki sta ju naročili beneški patricijski družini Beneške republike.
Številne zgradbe Andree Palladia so ostale še danes, kot tudi njegova znamenita razprava o njegovi obrti iz leta 1570 z naslovom »Štiri knjige o arhitekturi«. Njegova razprava in pravzaprav njegove zgradbe so navdihnile poznejše arhitekte po vsej celini in v Severni Ameriki. Christopher Wren in Inigo Jones iz Velike Britanije sta bila občudovalca Palladijevih struktur in slednji je bil dejansko v ospredju prve paladijske preporode, ki se je zgodila v Jakobovski Angliji. Kasneje občudujejo arhitekturne vrednote, kot sta Lord Burlington in Colen Campbell. Dom Georgea Washingtona v Mount Vernonu v Virginiji je prav tako zasnovan po paladijskih načelih, kot sta palača Tsarskoe Selo v Rusiji in Prior Park v Angliji.