Adam Smith je bil filozof politične in ekonomske misli iz 18. stoletja. Njegova prva knjiga iz leta 1776 Raziskava narave in vzrokov bogastva narodov – pogosto imenovana preprosto Bogastvo narodov – je splošno priznana kot prva razprava o sodobni ekonomiji. Smithovo delo je predstavilo pomen lastnega interesa v gospodarskih prizadevanjih in globalne konotacije ekonomije laissez-faire, v kateri osebne ekonomske transakcije ne zahtevajo posredovanja vlade.
Smith se je rodil v Kirkcaldyju na Škotskem, kjer je bil krščen 15. junija 1723 – natančen datum njegovega rojstva ni znan. Smithov oče je bil odvetnik in je umrl šest mesecev po sinovem rojstvu. Smitha je vzgajala njegova mati Margaret, s katero je ohranil tesen odnos do konca njenega življenja.
Ko je bil star 13 let, je Adam Smith postal študent na univerzi v Glasgowu, kjer je študiral moralno filozofijo. Od tam je obiskoval kolidž Balliol v Oxfordu v Angliji, izobrazba, ki se mu je zdela drugorazredna v primerjavi z izobraževanjem v Glasgowu. Študiral je angleško književnost na Oxfordu, dokler mu zdravstvene težave niso prekinile študij in se vrnil na Škotsko. Kmalu je postal profesor na univerzi v Glasgowu, kjer je poučeval logiko in moralno filozofijo.
Smithovo prvo delo, The Theory of Moral Sentiments, ki ga je utemeljil na svojih predavanjih na univerzi v Glasgowu, je bilo objavljeno leta 1759. V tem zvezku je predstavil svojo teorijo politične ekonomije. Skušal je razjasniti temelje za človeško sposobnost oblikovanja moralnih sodb in tudi sprožil idejo, da “nevidna roka” vodi ljudi do optimalne uporabe virov v katerem koli gospodarstvu.
Leta 1764 je Smith zapustil svojo univerzitetno kariero in postal zasebni učitelj Henryju Scottu, vojvodi Buccleuchu. Par je dve leti veliko potoval po Švici in Franciji, preden se je Smith upokojil nazaj v Kirkcaldy, kjer je začel pisati Bogastvo narodov. To temeljno delo je bilo objavljeno leta 1776 in je seciralo moralne posledice ekonomije prostega trga. V tem vrhunskem manifestu je Smith razložil svojo teorijo »nevidne roke« in ugotovil, da je sledenje lastnemu interesu ključ do gospodarskega uspeha. “Našo večerjo ne pričakujemo zaradi dobrohotnosti mesarja, pivovarja ali peka, temveč iz njihovega upoštevanja lastnih interesov,” je Smith zapisal v The Wealth of Nations.
Adam Smith je umrl 17. julija 1790 v Edinburghu. Nikoli se ni poročil in na njegovo lastno vztrajanje so bili uničeni rokopisi, na katerih je delal. Ko je umiral, je Smith dejal, da mu je žal, da v življenju ni dosegel več. Danes pa je Adam Smith splošno priznan kot oče sodobne ekonomije.