Prvi poskusi življenja, ki so kolonizirali zemljo, so bile mikrobne preproge, velike ploščate kolonije fotosintetskih mikrobov, katerih fosilizirani ostanki so bili datirani pred 2.6 in 2.7 milijarde let. Milijarde let so bili mikrobi edine oblike življenja, ki so kolonizirale zemljo (in edino življenje na splošno). Ti mikrobi so večinoma živeli na obalah oceanov in potokov in bi bili videti kot le zelena sluz. Za resno kolonizacijo zemlje bi trajalo še veliko milijonov let.
Prve možne sledi na kopnem so datirane pred 530 milijoni let, v obdobju kambrija. Ti fosili v sledovih, znani kot Protičniti in Klimaktičniti, se pojavljajo kot niz rahlih izboklin in dolgih žlebov, ki spominjajo na sledi motociklov. Obe sledi naj bi naredili zgodnji členonožci, nekateri od njih pa so za tisti čas precej veliki – široki kar 10 cm (4 in). Te sledi so morda zapustili morski škorpijoni, ki so potovali iz enega tolmuna za plimovanje v drugega.
Prvi razširjeni kopenski fosili so se pojavili šele pred približno 425 milijoni let, v obdobju silura. Prvo življenje, ki je koloniziralo zemljo, so bili mahovi in lišaji. Sledile so preproste žilne rastline, kot sta Cooksonia (večinoma s severne poloble) in Baragwanathia (iz Avstralije), ki so jim hitro sledile kopenske glive, ki so pustile fragmentarne fosile. Te rastline so se začele zelo kratke, le nekaj centimetrov visoke, vendar so pustile velike “gozove” fosilov. Niso še imeli diferenciranih stebel ali listov.
Ko je zemlja začela graditi lepo plast zemlje, bi lahko zraslo več rastlin, kar je povzročilo cikel pozitivne povratne informacije kolonizacije zemlje. Do konca silurijske dobe se je pojavil preprost kopenski ekosistem, vključno z rastlinojedimi stonogami, stonogami in pajkovci, detritivorji črvov in razkrojevalci gliv. Verjetno so bile prisotne tudi ogorčice, vendar niso zapustile fosilov. Za nadaljnjo kolonizacijo zemlje je trajalo nekaj deset milijonov let.