Vprašanje, kdaj je bila Biblija napisana, zaradi različne teologije sproži veliko razprav. Mnogi verjamejo, da je to prav Božja beseda, zato pisanje Svetega pisma namiguje, da so imeli ljudje nekaj s tem in bi jo lahko pokvarili. Tako Judje in kristjani trdijo, da je velik del Stare zaveze, zlasti prvih pet knjig, Božja beseda, ki jo je napisal Mojzes okoli leta 1400 pr. Po mnenju vernikov ni možnosti napake pri zapisovanju Božje dobesedne besede.
Kar pa mnogi svetopisemski učenjaki predlagajo, je, da se zdi, da v Stari zavezi obstaja več razlag. Še posebej v Genezi je marsikoga zmedeno, da obstajata dve ali nekateri štejejo tri zgodbe o stvarjenju. »Zakaj bi Bog,« trdijo nekateri, »namerno zameglil svoje besede?«
To je pripeljalo do tega, da so številni biblijski učenjaki verjeli, da v prvih petih knjigah Stare zaveze ali Tori dejansko obstajajo dva do tri besedila. Eno je verjetno Mojzesovo delo, drugo pa je prekrivanje duhovnikov ali rabinov, da bi Sveto pismo usmerili v prepričanja, ki so bila pomembna v času pisanja. Pravzaprav nekateri znanstveniki menijo, da se je sedanjih prvih pet knjig še naprej urejalo do približno 800 pr.
Svetopisemski učenjaki se tudi sprijaznijo z mislijo, da je Mojzes prvih pet knjig napisal v svojem dokaj kratkem času na gori Sinaj. Kako mu je uspelo napisati vseh pet knjig? To namiguje na prejšnjo študijo nekaterih knjig, nato pa dodatne informacije od Mojzesa in njegovih privržencev, pa tudi na učenja, ki so se pojavila po Mojzesu. Tako je časovni okvir, kdaj je bila Biblija dejansko napisana, vprašljiva celo nekaterim pobožnim bibličnim učenjakom.
Ker je Sveto pismo doživelo številne prevode, nekateri biblijski učenjaki menijo, da so bili prejšnji prevodi polni napak. Pa tudi vse Biblije niso enake. Katoliška različica na primer vsebuje več knjig, ki niso v različici kralja Jamesa. To je povezano z odločitvami o tem, katere knjige so bile božje navdihnjene in katere ne. Tako velja, da katoliški apokrifi niso del Svetega pisma kralja Jakoba in za mnoge nekatolike predstavljajo razhajanje v verovanju v krščanstvo.
Nenehno svetopisemsko učenje je v mnogih delih na novo napisalo Sveto pismo. Novi prevodi, kjer so besede zdaj jasneje razumljene, se pojavljajo pogosteje. Lahko spremenijo politiko cerkve ali pa tudi ne. V nekem smislu se Biblija še naprej piše, saj svetopisemska arheologija odkriva nova odkritja o načinu uporabe besed v času, ko so bile določene knjige napisane.
Z bolj tradicionalne perspektive so vse knjige Nove zaveze veljale za napisane med 50 in 95 AD. Starozavezni datumi so naslednji:
Job velja za napisanega med leti 2166 – 1876 pr.
Geneza, Levitik, Izhod, Številke in Deuteronomija so datirani v približno 1400 pr.
Jozue in sodniki so datirani nekje med letoma 1400 in 1000 pr.
Ruta, Samuel, Pregovori, Pridigar in Salomonova pesem so bili napisani med letoma 1050 in 900 pr.
Obadija, Joel, Jona, Ozeja, Izaija, Miha, Amos, Nahum in Sefanija so bili napisani v 800-ih – 700-ih letih pred našim štetjem.
Jeremija, Daniel, Kralji, Ezekiel, Habakuk in Žalovanja so datirani v 600. pr.
Hagaj, Zaharija, Estera, Kronike, Ezra, Malahija in Nehemija so bili napisani od okoli 600 do 440 pr.