Shizofrenija je klinično diagnosticirana duševna motnja, pri kateri oseba doživlja blodnje, halucinacije ali epizode nenormalnih misli in vedenja. Nevroznanstveniki in psihologi verjamejo, da lahko obstaja veliko možnih vzrokov za shizofrenijo, čeprav imajo strokovnjaki pogosto težave pri določanju natančnega vira bolnikovih težav. Strokovnjaki se na splošno strinjajo, da lahko tako biološki kot okoljski dejavniki prispevajo k bolezni. Bolnik je lahko genetsko nagnjen k temu stanju ali razvije simptome zaradi hude okužbe ali možganske poškodbe. Prekomerni stres in slaba prehrana pri bodoči materi sta povezana tudi s shizofrenijo pri njenem otroku.
Verjame se, da so dedni biološki dejavniki glavni vzroki za shizofrenijo. Znanstveniki so identificirali številne gene, ki so, ko so izraženi, povezani z razvojem shizofrenije. Če imata oba starša določene predispozicijske gene, je možno, da bo njihov otrok kdaj v življenju trpel za shizofreničnimi epizodami. Oseba z družinsko anamnezo duševnih motenj naj bi bila izpostavljena bistveno večjemu tveganju za razvoj simptomov shizofrenije.
V večini primerov je težko ali nemogoče ugotoviti, da je genetika edini vzrok za shizofrenijo pri človeku. Raziskovalci menijo, da lahko stanje matere prispeva tudi k motnji pri njenih potomcih. Klinične študije kažejo, da so lahko stres, uživanje drog in alkohola ter bolezen vzroki za prenatalno shizofrenijo. Ko je plod v razvoju izpostavljen okoljskim toksinom ali oropan pomembnih hranil, lahko negativno vpliva na kemijo njegovih možganov. Stopnje stresa ali okužbe pri bodočih materah naj bi povzročile nezadostno ali nepravilno porazdelitev hormonov, kar lahko povzroči nadaljnje težave v razvoju.
Možno je tudi, da posameznik kasneje v življenju razvije shizofrenijo zaradi okoljskih vzrokov. Zdi se, da je preprosto življenje v napornem, hrupnem mestnem okolju dejavnik tveganja za shizofrenijo, morda zaradi višje ravni stresa. Onesnaženost zraka in toksini v mestih lahko vplivajo tudi na možgane na načine, ki jih raziskovalci še niso v celoti potrdili. Hude okužbe, gripa in kronične težave z dihali so povezani s povečanim tveganjem za duševne težave, čeprav niso potrjeni kot neposredni vzroki za shizofrenijo.
Končno se zdi, da je zloraba substanc med najvidnejšimi vzroki za shizofrenijo pri odraslih. Pogosta ali dolgotrajna uporaba drog, zlasti kokaina in metamfetamina, lahko spremeni sposobnost možganov za sproščanje in uravnavanje določenih nevrotransmiterjev. To lahko pripravi temelje za številne psihoze, vključno s shizofrenijo.
Oseba, ki kaže znake shizofrenije ali verjame, da je lahko izpostavljena tveganju za razvoj motnje, mora obiskati psihologa ali zdravnika za testiranje. Če je diagnoza potrjena, ima posameznik veliko možnosti zdravljenja v obliki zdravil in terapije za spremembo vedenja. Z rednim zdravljenjem je večina bolnikov s shizofrenijo sposobna uspešno obvladovati stanje in voditi normalno, zdravo življenje.