Vzroki za ataksijo so genetika, bolezen, travma in toksične reakcije. V približno eni tretjini primerov je nemogoče ugotoviti vzrok stanja. Vsaka poškodba malih možganov lahko povzroči ataksijo. Poškodbe povezav vzdolž možganov in hrbtenjače vodijo tudi do ataksije.
Ataksija je stanje, pri katerem možgani ne morejo usklajevati gibov. Lahko je blago, kronično stanje ali napredujoča bolezen, ki povzroči smrt. Bolniki z ataksijo imajo težave pri hoji, požiranju in izvajanju finih motoričnih sposobnosti. Tako kot vzroki za ataksijo se tudi obseg invalidnosti razlikuje od osebe do osebe.
Zdravstvena stanja so nekateri najpogostejši vzroki ataksije. Možganska kap, cerebralna paraliza, multipla skleroza in tumorji lahko poškodujejo male možgane, kar vodi v ataksijo. Tudi blaga možganska kap, znana kot TIA, lahko povzroči ataksijo. V nekaterih primerih lahko posamezniki, ki trpijo za noricami, razvijejo začasno obliko ataksije, ki mine sama od sebe.
Drugo stanje, ki lahko sproži ataksijo, je paraneoplastični sindrom. To je eden redkejših vzrokov za ataksijo. Je degenerativno stanje, ki se razvije, ko se imunski sistem telesa odzove na rakasti tumor v telesu. Ataksija se lahko razvije mesece ali leta pred diagnozo raka.
Nesreče, ki povzročijo možgansko travmo, lahko privedejo do začasne ali trajne ataksije, odvisno od vrste in resnosti poškodbe. Nekateri posamezniki lahko razvijejo ataksijo kot odziv na nekatera zdravila, kot je fenobarbital, izpostavljenost težkim kovinam ali topilom, ali kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti drogam ali alkoholu. Ti vzroki za ataksijo lahko povzročijo začasno ali trajno invalidnost.
Dedni vzroki za ataksijo so posledica okvare gena. To povzroči, da gen tvori nenormalne beljakovine. Prizadete beljakovine motijo zmožnost delovanja živčnih celic. Brez sposobnosti pravilnega delovanja se živčne celice sčasoma degenerirajo. Primere ataksije, pri katerih vzroka ni mogoče natančno določiti, imenujemo sporadična degenerativna ataksija.
Zdravljenje ataksije vključuje fizikalno in delovno terapijo za pomoč pri vsakodnevnih življenjskih opravilih in za krepitev moči ter govorno terapijo za izboljšanje sposobnosti požiranja in komunikacijskih veščin. Prilagodljive naprave, kot so sprehajalci in komunikacijski pripomočki, pomagajo izboljšati kakovost življenja posameznikov, ki trpijo za ataksijo. Natančno zdravljenje za vsakega posameznika z ataksijo je odvisno od tega, kako bolezen vpliva na telo in od resnosti stanja.