Skakalna vrv se nanaša na različne igre in vaje, ki se izvajajo z eno ali več ljudmi in eno ali več vrvmi. Skakalna vrv je mednarodno uveljavljen šport. Mednarodna organizacija za skakalne vrvi je Fédération Internationale de Saut à la Corde (FISAC) ali Mednarodna zveza za preskakovanje vrvi. Obstajajo celinske zveze za Ameriko, Evropo, Azijo, Afriko in Oceanijo, ki predstavljajo skakalce v več kot 48 državah. Obstajajo tudi nacionalne organizacije, kot so ZDA Jump Rope (USAJR) in njena tekmovalna veja, AAU (Amateur Athletic Union) Jump Rope.
S prakso, ki se izvaja po vsem svetu in ki lahko izvira iz starega Egipta in Kitajske, se je seveda razvilo veliko različnih načinov uporabe skakalne vrvi. Poleg tega obstajajo specializirane uporabe skakalne vrvi, kot je skakanje vrvi za hujšanje ali skakanje vrvi kot element boksarjevega treninga. Obstaja tudi kitajska skakalna vrv, vendar to velja za drugačno prakso.
Vrsta skakalne vrvi, ki je najbolj razširjena v Združenih državah Amerike, vendar se ne izvaja tekmovalno, je Long Rope, pri kateri dva posameznika obrneta konce dolge vrvi, tretji pa jo skače, ko ta udari ob tla. Vrste skakalne vrvi, ki se izvajajo na mednarodnih tekmovanjih, so precej razširjene, čeprav posamezniki razvijajo tudi specializirane veščine, tehnike in trike. Te kategorije so posamezna vrv, dvojna nizozemščina in skakanje v paru ali partnerju, vendar jih je mogoče kombinirati.
Posamezna vrv se nanaša na skakanje z vrvi, ki ga izvaja skakalec, ki drži en konec vrvi v vsaki roki in jo zasuka nad glavo ter pod nogami in skače čez. Pri Double Unders mora vrv med vsakim skokom dvakrat preleteti pod noge; pri Triple Unders mora trikrat na skok iti pod noge skakalcev. Dvojni nizozemec si je najbolje predstavljati, da sta dve osebi obrnjeni drug proti drugemu in držita dolgo vrv, enega v desni in drugega v levi roki, ter z njo zamahneta tako, da se zavije nad njuno glavo, ko se premika proti njunima nasprotnima rokama. Hkrati v drugih rokah držijo drugo vrv in jo zanihajo proti prvi vrvi, vendar tako, da je ena vrv na najvišjem vrhu, druga pa udari ob tla in obratno.
Veščine hitrosti in vzdržljivosti so tempirane v tekmovanju, vendar jih rutinsko izvajajo ljudje povsod, ki tudi bolj sproščeno skačejo z eno vrvjo. Freestyle, ki se lahko po želji izvaja ob glasbi, ne sme uporabljati rekvizitov ali opreme, sicer pa si ga lahko skakalec prosto izmisli. Pri tekmovanju sojenje upošteva raven spretnosti, določeno območje za nastop, pravilno izvedbo veščin in druge tehnične podrobnosti. Mnogi ljudje pa izvajajo zapletene rutine na šolskih dvoriščih in dovozih in samo skačejo, dokler ne zgrešijo.