Poslovna komunikacija poteka v obliki notranjega ali zunanjega komuniciranja. Notranje komuniciranje poteka med sodelavci oziroma vodstvom in osebjem, zunanje pa med podjetjem in njegovimi strankami, dobavitelji in mediji. Obstaja več različnih modelov poslovnega komuniciranja, ki temeljijo na teorijah, ki so jih skozi leta predstavili komunikacijski strokovnjaki. Sem spadajo model Shannon in Weaver, model Lasswell Newcombov model in Berlov model petih čutov.
Shannon in Weaver sta zasnovala enega najpogostejših modelov poslovne komunikacije, ki sega v leto 1948, ko sta Claude Elwood Shannon in Warren Weaver v soavtorju napisala knjigo o matematičnem pristopu k komunikaciji. Model deluje ob predpostavki, da je za komunikacijo potrebnih osem ključnih elementov. Ti vključujejo vir sporočila, kodiranje ali obliko sporočila, samo sporočilo in kanal, po katerem se sporočilo prenaša. Prisotni so lahko hrup ali motnje, ki lahko popačijo sporočilo, preden ali ko prispe do prejemnika ali osebe, ki ji je namenjeno. Prejemnik nato poskusi dekodirati sporočilo in ko zagotovi povratno informacijo, se zanka zapre in komunikacija je vzpostavljena.
Eden najpreprostejših modelov poslovne komunikacije je v štiridesetih letih prejšnjega stoletja identificiral politolog Harold Lasswell in je široko sprejet v poslovanju. Model opisuje proces, sestavljen iz štirih komponent, ki so govornik, subjekt, poslušalec in kanal. Lasswellova teorija je bila, da mora, da bi prišlo do prave komunikacije, ustvariti učinek, in to je povzeto v pogosto citiranem stavku »Kdo pove, kaj v katerem kanalu komu s kakšnim učinkom«. To je še posebej pomembno v poslovnem okolju, kjer so navodila osebju običajna in kjer imajo komunikacijske veščine pomembno vlogo.
Newcombov model komuniciranja se osredotoča na družbeni namen komunikacije in način, na katerega vzdržuje odnose med ljudmi. Kaže, da je sporočilo manj pomembno kot interakcija med pošiljateljem in prejemnikom. Eden najpogostejših modelov poslovne komunikacije, Newcombov model, je bolj viden v neformalnih metodah komuniciranja, ki se uporabljajo v malih podjetjih, ne pa v korporativnem govoru, ki ga najdemo v velikih podjetjih.
Kompleksnejši modeli poslovnega komuniciranja vključujejo teorijo, ki jo je predstavil David K Berlo, ki upošteva pomen petih čutil v procesu. Berlo je menil, da pomen komunikacije ni prisoten v sporočilu, temveč v interpretaciji sporočila s strani prejemnika. Na interpretacijo vpliva prisotnost petih čutil, ki prejemniku pomagajo prepoznati nianse v pomenu. Ta model vpliva na poslovno komuniciranje tako, da poudarja potrebo po zelo jasnem sporočilu in uporabi uveljavljenih komunikacijskih tehnik, da se izognemo netočnim interpretacijam, ki bi lahko vodile do dragih napak.