Kateri so različni deli pravnega zaznamka?

Pravni memorandum ali pravni memorandum pogosto uporabljajo študenti prava, parapravniki ali odvetniki, da predstavijo vprašanje in razpravljajo o zaključku, ki ga je v zvezi s tem dosegel. Pristojnosti se lahko razlikujejo glede na to, kaj se pričakuje v pravnem zapisniku, pa tudi glede na vrstni red ali obliko beležke. V večini primerov pa pravni zapisnik vključuje identifikacijske podatke za pošiljatelja in prejemnika, predstavljeno pravno vprašanje in izjavo dejstev ter razpravo o veljavni zakonodaji in sklep.

Kot pri vseh beležkah mora pravna beležka vsebovati osnovne informacije na vrhu beležke. Ime prejemnika, ime avtorja in datum beležke so običajno vključeni na vrhu beležke. Poleg tega bo na vrhu kratek naslov ali navedba, kaj je namen beležke.

Naslednji razdelek v pravni beležki je običajno namenjen razlagi predstavljenega pravnega vprašanja. To je pogosto navedeno v obliki vprašanja. Na primer, v kazenski zadevi je lahko pravno vprašanje, “ali je bila preiskava hiše obdolženca nezakonita ali ne.” V civilni zadevi bi lahko bilo pravno vprašanje, “ali velja odgovornost lastnika trgovine ali ne.”

Praviloma bo naslednji del pravnega zaznamka izjava o dejstvih, pomembnih za pravno vprašanje. Ta razdelek ne razpravlja ali trdi, kako je treba razlagati dejstva. V tem razdelku so vključeni samo objektivni podatki, kot sta datum in ura, ko je bil pridobljen nalog za preiskavo ali kako je nepremičnina zakonito naslovljena.

Razprava o delu pravnega zapisa o veljavnem pravu je običajno najdaljši del. V tem razdelku avtor običajno obvesti bralca, kakšno je trenutno stanje zakonodaje, kot meni, da velja za predstavljeno pravno vprašanje. Sodna praksa bo citirana in obravnavana, kot se uporablja za dejstva v sedanjem primeru. V tem razdelku lahko avtor poskuša prepričati prejemnika ali pa se preprosto drži razprave o veljavni zakonodaji, odvisno od tega, kdo je prejemnik in natančen namen beležke.

V zaključku bo avtor zaokrožil vse, kar je doslej napisal. Kratki ponovitvi pravnega vprašanja običajno sledi enostavčna ali dvostavčna razlaga veljavne zakonodaje na to temo. Avtor naj nato zaključi z odgovorom na prvotno zastavljeno vprašanje ali predstavljeno pravno vprašanje.