Zapleti s srčnim spodbujevalnikom običajno spadajo v tri kategorije: poškodbe, povezane z implantacijo, motnje delovanja po implantaciji in motnje naprave. Poškodbe, povezane z implantacijo, vključujejo zaplete, ki se pojavijo med operacijo, pri kateri se srčni spodbujevalnik implantira v pacientov prsni koš, kot so krvavitve in okužbe. Do okvare po implantaciji pride, ko naprava med delovanjem naleti na težave, najpogosteje zaradi obrabe. Po drugi strani se motnje naprave nanašajo na okvare, ki jih povzročajo elektromagnetna polja in signali, ki jih povzročajo druge naprave, kot so skenerji za slikanje z magnetno resonanco (MRI) in mobilni telefoni. Med temi tremi kategorijami se najpogosteje pojavljajo motnje po implantaciji.
Začetna tveganja srčnega spodbujevalnika so prisotna pri kirurškem posegu, pri katerem se naprava vsadi v pacientov prsni koš. Če lečeči kirurg ni previden s svojimi instrumenti, lahko po nesreči poškoduje srce ali okoliško tkivo. To lahko povzroči močno krvavitev in okužbo, če se rana ne zdravi takoj. Vendar se ti incidenti redko zgodijo.
Najpogostejše vrste zapletov s srčnim spodbujevalnikom vključujejo okvare naprave po uspešni implantaciji. Čeprav se srčni spodbujevalniki izredno redko pokvarijo sami, so bolniki pogosto odgovorni za zaplete, s katerimi se srečujejo. Najpogostejše težave se pojavijo, ko se bolniki ne morejo prilagoditi občutku srčnega spodbujevalnika in se na koncu poigravajo z njim. Takšno vedenje lahko povzroči, da srčni spodbujevalnik ne deluje pravilno ali popolnoma preneha delovati. Odvisno od resnosti teh primerov zapleti zaradi srčnega spodbujevalnika vključujejo povečano utrujenost, rahle bolečine v prsnem košu in morda srčno popuščanje.
Izjemno visoka stopnja aktivnosti lahko povzroči tudi odmik srčnega spodbujevalnika. “Pobegli srčni spodbujevalnik” lahko nato stimulira mišice onkraj srca. Ta vrsta fibrilacije, ki jo povzroči srčni spodbujevalnik, lahko povzroči neverjetno veliko neugodja za bolnika, kar pogosto vodi v šibkost, omotico in omedlevico. Gibanje naprave lahko poškoduje tudi okoliško tkivo, kar poveča tveganje za okužbo srčnega spodbujevalnika.
Nekatera elektromagnetna polja in signali drugih naprav lahko povzročijo tudi zaplete s srčnim spodbujevalnikom. Magnetno polje skenerja z magnetno resonanco lahko na primer prekine merjenje časa srčnega spodbujevalnika, kar povzroči aritmijo. Signali mobilnega telefona lahko na podoben način vplivajo na srčne spodbujevalnike. Nekatere vrste sevanja, kot so tiste, ki se uporabljajo pri rentgenskih žarkih in zdravljenju raka, lahko poškodujejo vezja naprave, kar vodi do večjih zapletov s srčnim spodbujevalnikom.
Zaradi teh tveganj so bolniki, ki jim bodo vgradili srčni spodbujevalnik, pogosto dobili nabor smernic, ki jih je treba upoštevati. Te smernice, ki vključujejo dejavnosti, ki se jim je treba izogibati in kako pravilno uporabljati druge naprave, so namenjene zmanjšanju tveganj za srčni spodbujevalnik. Nujno je, da bolniki čim bolj natančno upoštevajo te smernice, da se izognejo zapletom s srčnim spodbujevalnikom. Redni vzdrževalni pregledi tudi znatno zmanjšajo tveganje za okvaro srčnega spodbujevalnika.