Kateri so najpogostejši vzroki za anksiozne motnje?

Vzroke za anksiozne motnje lahko štejemo za več različnih dejavnikov. Prepoznavanje osnovnih vzrokov za anksiozne motnje lahko pomaga zdravnikom in terapevtom, da prepoznajo ustrezne metode zdravljenja za svoje paciente in jim pomagajo zmanjšati simptome. Najpogostejši vzroki za anksiozne motnje so genetika, spremembe ali nenormalnosti možganske kemije, osebnostne nenormalnosti ali motnje ter življenjske okoliščine.

Zdravniki verjamejo, da je pri nekaterih ljudeh večja verjetnost, da bodo razvili anksiozno motnjo, če imajo v družini anksiozne težave. Ni znano, kakšna je natančna genetska povezava za anksiozne motnje, in ni mogoče ugotoviti, ali jo bo oseba z družinsko anamnezo teh motenj razvila. Nekateri ljudje razvijejo anksiozne motnje zelo zgodaj v življenju, drugi pa se simptomi ne začnejo pojavljati šele v odrasli dobi. Ljudje, ki imajo družinsko anamnezo anksioznih motenj, zlasti v njihovih ožjih družinah, bi morali biti zelo pozorni na svoje duševno stanje in se pogovoriti s svojim zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje, če razvijejo simptome, ki kažejo na anksiozno motnjo ali težavo, kot so nenehna skrb, težave s spanjem, razdražljivost, težave s koncentracijo, vztrajna mišična napetost in težave s prebavili brez drugega vzroka.

Spremembe ali nenormalnosti v možganski kemiji naj bi bili eden največjih vzrokov za anksiozne motnje. Zdravniki ne poznajo natančnih sprememb v kemiji možganov, ki so odgovorne za vztrajne občutke tesnobe in napade tesnobe, vendar se mnogi bolniki z diagnozo teh motenj dobro odzivajo na zdravila, ki spreminjajo ravni določenih kemikalij v možganih. Najpogostejša zdravila, ki se uporabljajo za anksiozne motnje, vključujejo antidepresive in benzodiazepine, ki spreminjajo ravni nevrotransmiterjev v možganih.

Ljudje z diagnozo osebnostnih motenj imajo večjo verjetnost za razvoj anksioznih motenj. Nekateri zdravniki in strokovnjaki za duševno zdravje verjamejo, da lahko določene osebnostne lastnosti posameznika nagnejo tudi k anksioznim motnjam. Na primer, oseba z nizko samopodobo ima lahko težave pri obvladovanju stresa in drugih neprijetnih situacij, zaradi česar je bolj verjetno, da bo razvil težave z anksioznostjo.

Vzdrževanje določenih okoliščin in življenjskih dogodkov lahko prispeva k razvoju anksiozne motnje, zlasti če ima oseba druge dejavnike tveganja. Ljudje, ki so podvrženi zelo stresnim in težkim situacijam, kot je na primer žrtev nasilja v družini, imajo pogosto težave pri obvladovanju svojih občutkov in okoliščin, kar se kaže kot tesnoba. K anksioznim motnjam in simptomom lahko prispevajo tudi drugi zunanji vplivi, kot je uporaba določenih zdravil ali uživanje visokih ravni kofeina.