Splošna anestezija se uporablja za večino večjih operacij in ima zelo nizko stopnjo resnih stranskih učinkov. Nosi več tveganj kot lokalna ali regionalna anestezija, vendar so stranski učinki na splošno manjši in hitro minejo. Oseba, ki je dobila splošno anestezijo, lahko doživi glavobol, slabost in utrujenost, vendar so te težave na splošno začasne. Le redko se pojavijo resne težave, kot so alergijske reakcije, težave z dihanjem ali možganska kap.
Začasni stranski učinki
Nekateri možni stranski učinki splošne anestezije so posledica mehanske poškodbe telesa zaradi dihalne cevi, ki jo lahko anesteziolog spusti v grlo in v dihalne poti, da bi bolniku pomagal dihati v nezavesti. Vstavitev in odstranitev cevke lahko povzročita poškodbe ali draženje grla in grla ter pogosto povzročita, da je grlo zelo boleče in suho. Lahko se pojavijo hripavost, kašelj in mišični krči v glasovnici ali bronhialnih cevih v pljučih, vendar so občasni. V redkih primerih se lahko pri vstavitvi opreme poškodujejo zobje ali drugi deli ust in žrela; lahko bi na primer izbili ohlapni zob.
Povišan krvni tlak in srčni utrip sta tudi pogosta stranska učinka splošne anestezije, vendar običajno ne povzročata trajnih zapletov. Lahko se pojavijo modrice, kjer je bila vstavljena intravenska (IV) linija skupaj z bolečino v mišicah. Mnogi ljudje so utrujeni in zmedeni, ko se zbudijo, kar lahko povzroči težave s koordinacijo ali celo agresijo, če oseba ne ve, kje je; ti običajno minejo v 10 ali 15 minutah, čeprav splošen občutek utrujenosti lahko traja dlje.
Med najpogostejšimi težavami po tem, ko se bolnik zbudi iz splošne anestezije, so glavoboli, slabost in bruhanje. Bolnike običajno prosijo, naj se pred operacijo naštejejo, zaradi česar je želodec prazen in manj verjetno je bruhanje. Zdravnik lahko zagotovi tudi zdravila proti slabosti.
Zelo pogost stranski učinek, ki se pojavi pri približno 40 % bolnikov, je tudi drgetanje ali tresenje. To je deloma posledica izgube toplote, ki se običajno pojavi v hladnih operacijskih sobah, lahko pa je tudi neposredna posledica anestezije – telesni temperaturni termostat se ponastavi v splošni anesteziji, kar omogoča, da prenaša nižje temperature. Ko se bolnik zbudi, se telesni termostat vrne v normalno stanje in se lahko na dolgotrajno nizko telesno temperaturo odzove z drgetanjem.
Resni neželeni učinki
Resni stranski učinki splošne anestezije in zapleti med operacijo so redki, vendar možni. Lahko se pojavijo alergijske reakcije, okužbe in težave s pljuči. Težave s srcem in možganska kap so malo verjetne, vendar so tudi potencialna tveganja, možnost pa je tudi stanje, imenovano maligna hipertermija, pri katerem se pri bolniku pojavi nevarno visoka vročina. Znano je tudi, da se prebujanje med operacijo, imenovano zavedanje o anesteziji, zgodi, vendar se pojavi le v približno 1 od 14,000 primerov. Možnost smrti po splošni anesteziji je približno 1 od 250,000, čeprav je to le redko posledica same anestezije.
Med operacijo bo anesteziolog pozorno pazil na bolnikovo dihanje, srčni utrip in druge vitalne znake. Anesteziologi so usposobljeni za iskanje alergijskih reakcij in drugih resnih stranskih učinkov splošne anestezije in se lahko hitro odzovejo na zdravljenje vseh, ki se razvijejo.
Čeprav so zelo redki, se lahko nekateri resni neželeni učinki splošne anestezije pojavijo v časovnem obdobju dveh tednov po operaciji. Nekateri bolniki lahko občutijo bledo ali rumeno kožo ali oči ali nepojasnjeno bolečino v telesu. Pojavijo se lahko tudi močan glavobol, slabost ali šibkost. Črno ali krvavo bruhanje ali blato ali nepojasnjena izguba teže so tudi pokazatelji resne reakcije. Vsakdo, ki doživi enega ali več teh neželenih učinkov po splošni anesteziji, bi moral obiskati zdravnika ali urgenco.
Dejavniki tveganja
Številni dejavniki, vključno s pacientovo starostjo in trenutnim zdravjem, vplivajo na to, kako se bo odzval na splošno anestezijo. Srčne, pljučne, cirkulacijske in živčne motnje lahko povečajo tveganje za težave. Zdravstvena anamneza, alergije na zdravila ali hrano ter predhodne reakcije na anestezijo so pomembni dejavniki tveganja, o katerih se mora bolnik pogovoriti s kirurgom ali anesteziologom. V nekaterih primerih lahko obstajajo manj nevarne oblike anestezije, ki jih je mogoče uporabiti pri ljudeh z visokim tveganjem.
Bolniki morajo tudi kirurgu in anesteziologu povedati, katera zdravila na recept, zeliščne dodatke ali zdravila brez recepta jemljejo. Tudi uporaba alkohola, tobaka ali prepovedanih substanc lahko vpliva na tveganja anestezije, zato se je treba o njih pogovoriti tudi pred operacijo. Ljudje, ki uživajo opiate ali kokain, se lahko na primer bolj zavedajo anestezije.