Bulimija nervoza je resna in včasih življenjsko nevarna motnja hranjenja, zato se običajno priporoča strokovno zdravljenje. Samopomoč pri bulimiji pa je možna in mnogi strokovnjaki priporočajo, da začnete z vodenjem dnevnika. Po tem, ko bo nekaj časa pisal v tem dnevniku, bo posameznik pogosto lahko videl, kaj sproži njeno prenajedanje in željo po čiščenju. Ljudje z bulimijo se prav tako spodbujajo, da si pripravijo redni urnik obrokov in, če je mogoče, večerjajo s pozitivnimi in podpirajočimi ljudmi. Včasih se priporoča tudi izogibanje tehtnici in ogledalom za določeno obdobje.
Samopomoč pri bulimiji se pogosto začne s pisanjem v dnevnik. V tem dnevniku lahko bolniki zapišejo svoja čustva in občutke. Prav tako naj si zapišejo datume in ure, ko prežijo, in kaj so čutili. Vodenje tovrstnega dnevnika lahko pomaga bolnikom z bulimijo prepoznati določene sprožilce, ki lahko povzročijo prenajedanje pri bolnikih z bulimijo. Ker so ti sprožilci prepoznani, se jim je pogosto mogoče izogniti.
Dnevnik lahko služi tudi kot prehranski dnevnik. Bolnike z bulimijo se pogosto spodbuja k rednemu urniku prehranjevanja. Zajtrk, kosilo in večerjo je treba jesti vsak dan. Nekateri ljudje morda raje jedo približno šest majhnih obrokov vsak dan namesto tega.
Izbira zdrave hrane, kot sta zelenjava in pusto meso, se običajno priporoča kot samopomoč pri bulimiji. Uživanje zdrave hrane pogosto povzroči, da se oseba nekoliko manj zaveda svoje teže. Prav tako je pomembno, da se izogibate dietam in strogemu štetju kalorij.
Deljenje obrokov s pozitivnimi in podpornimi ljudmi je še ena metoda samopomoči pri bulimiji. Med temi obroki se je treba izogibati pogovorom o hrani ali negativnih težavah. Namesto tega lahko lahek in pozitiven pogovor pomaga bolniku z bulimijo povezati prehranjevanje s pozitivno izkušnjo.
Samopomoč pri bulimiji ni nujno potrebna sama. Podporni in razumevajoči prijatelji in družina so lahko odlični ljudje, s katerimi se lahko pogovarjate v stiski. Ko bolnica z bulimijo čuti željo po prepihanju, lahko pokliče prijatelja, ki ga podpira. Skupina za samopomoč je lahko tudi odličen vir razumevanja in sočutnih ljudi.
Ker bulimija pogosto izvira iz težav s telesno podobo, se bodo tisti, ki si prizadevajo za samopomoč pri bulimiji, morda želeli izogniti luskam ali celo ogledalom v polni dolžini. Če ima bolnica z bulimijo tehtnico, je velika verjetnost, da se bo nenehno želela tehtati. Zaradi tega se bo pogosto le poslabšala. Iz istega razloga se bo morda treba izogibati ogledalom v polni dolžini.