Uspešno sajenje timijana, bodisi v zaprtih prostorih ali na prostem, je razmeroma enostavno, saj je trdoživo zel, ki lahko uspeva v večini naravnih razmer. Seme timijana vzklije od šest do 12 dni, sajenje timijana na prostem pa je treba opraviti šele, ko mine vsa nevarnost zmrzali. Gojenje zelišč v zaprtih prostorih pa se lahko izvaja vse leto, in čeprav ima timijan raje polno sonce, bo dobro uspel ob delnem soncu in tudi pod standardnimi fluorescentnimi lučmi.
Obstaja približno 350 vrst zelišč timijana, vendar so najpogostejše sorte zelo razširjene in odporne rastline, ki zahtevajo malo pozornosti, da lahko uspejo. Pri sajenju timijana je v redu, da zamudite rutinsko zalivanje, saj ima rad suhe razmere in dobro raste na kamnitih tleh in ob mejah. Pogoste in priljubljene sorte timijana vključujejo Thymus x citriodorus Aureus, ki diši po limoni, in T.pseudolanuginosus, znan kot volnasti timijan, ki se razprostira kot mehka vrsta talnega pokrova. Kumina timijan ali T.herba-barona je tudi nizko rastoča z bledo rožnatimi cvetovi in ima vonj, ki spominja na seme kumine. Trajnica v naravi, enkrat zasajena na vrtu, se bo timijan še naprej vračala iz leta v leto.
Gojenje zelišč iz semena se lahko sprva zdi dolgočasen proces, saj se zelišča, kot je timijan, sprva počasi uveljavljajo. Nekateri strokovnjaki za vrtove priporočajo, da je prvo leto sploh ne nabiramo, če pa uspeva, pa lahko potaknjence vzamemo sredi poletja, tik preden začne cveteti, in bo še naprej rasla, dokler jeseni ne pride do zmrzali. Prekomerno zalivanje ali prekomerno gnojenje pri sajenju timijana se bo izkazalo za škodljivo za njegovo rast in dejansko ne bi smelo potrebovati gnojil, razen če je zemlja izredno slabe kakovosti ali nima organskih hranil.
Mulčenje rastline na prostem s slamo lahko pomaga zaščititi rastlino pred sušo in nizkimi temperaturami. V toplem, mokrem južnem delu Združenih držav Amerike je lahko na prostem nagnjen k poškodbam žuželk ali bolezni, zato ga je treba začeti v zaprtih prostorih, dokler se pred presaditvijo temeljito ne vzpostavi. Po treh do štirih letih rasti bo timijan začel oleseneti in dal manj listov. Na tej točki ga je treba odstraniti in posaditi sveže seme.
Sajenje timijana običajno prinese uspešno, lepo cvetoče zelišče, ki ima veliko okrasnih in kulinaričnih uporab, tudi kot aroma za marinade in omake. Uporabo timijana lahko zasledimo v zgodovini mnogih kultur. V srednjem veku so ga gojili samostani v Evropi kot zdravilo za kašelj in prebavo ter se uporablja pri sodobnih antibakterijskih in protiglivičnih zdravljenjih ter pri boleznih dihal.