Zemlja, v katero posadite semena bučk, mora biti zelo dobro odcedna, rodovitna in rahlo kisla. Tudi rastline bučk potrebujejo toplo zemljo za preživetje, nekateri posamezniki pa raje posadijo te rastline v zaprtih prostorih veliko pred zadnjo zmrzaljo. Več semen je treba najprej posaditi v hrib, po začetku rasti sadik pa rastline redčiti.
Semena bučk je treba posaditi v ohlapno, dobro odcedno zemljo. Tako kot mnoge druge rastline uspevajo na rodovitni zemlji. Pred sajenjem se običajno priporoča tudi mešanje gnojila ali komposta z zemljo.
Pri sajenju bučk priporočamo tudi rahlo kisla tla. S kompletom za testiranje tal lahko preizkusite pH tal pred sajenjem semen bučk. pH tal, ki je nekoliko nižji od sedem, velja za rahlo kislo. Za znižanje pH vrednosti lahko dodamo žveplo, če je ta previsok, ali apno za dvig pH tal.
Toplo vreme je potrebno tudi pri sajenju semen bučk. V idealnem primeru mora biti temperatura tal okoli 70 stopinj F (21 stopinj C). Tla običajno dosežejo to temperaturo približno dva tedna po zadnji zmrzali v letu. Da bi se zemlja hitreje segrela, lahko nanjo pred sajenjem položimo črno plastiko.
Semena bučk lahko posadite tudi v notranje lonce nekaj tednov pred zadnjo zmrzaljo. Ko so sadike visoke nekaj centimetrov (7.6 centimetra), jih lahko presadimo na zunanji vrt, kjer bodo imele prostor za rast. Pri presajanju sadik pa moramo biti previdni, saj so korenine lahko precej občutljive.
Za najboljše rezultate večina vrtnarskih strokovnjakov priporoča sajenje semena bučk v hribe ali hribe, ki so visoki približno 1 centimetra. Ti pomagajo, da zemlja ostane topla, in zagotavljajo boljšo drenažo. Približno pet semen bučk je treba posaditi približno 30.5 centimetra globoko v vsak hrib. Hribi naj bodo narazen približno 1 meter.
Po sajenju semen bučk je treba tla vzdrževati vlažna. Če pustimo, da se griči posušijo, semena morda ne bodo kalila. V suhem vremenu je treba hribe zalivati vsakih nekaj dni.
Ko je večina sadik visoka nekaj centimetrov (7.6 centimetra), lahko najmanjše odstranimo. V vsakem griču naj ostanejo približno tri največje in najmočnejše sadike. Manjše sadike je običajno bolje odrezati, saj lahko povlečenje iz tal poškoduje korenine drugih sadik.