Najboljši nasveti za poučevanje teologije so razumeti predmet, znati ga narediti razumljivo za študente in biti visoko organiziran. Poleg tega mora učitelj imeti strast do vključevanja učencev in željo, da bi jih spodbudil, da se učijo sami. Teologija je včasih sporna tema in jo je treba poučevati enakomerno in brez pristranskosti za ali proti enemu določenemu pogledu.
Teologija v svoji najbolj osnovni študiji preučuje naravo Boga. V zahodnem razmišljanju je najtesneje povezan z judovsko-krščansko-islamskimi različicami Boga, lahko pa se uporablja tudi za preučevanje, kako druge religije gledajo in častijo svojega Boga ali bogove. Prvi nasvet za poučevanje teologije je, da natančno veste, kaj se poučuje. To pomeni vedeti, ali mora biti predmet zasnovan tako, da študente poučuje o eni določeni cerkvi, eni določeni veri ali da zagotovi pregled glavnih svetovnih religij.
Vrsta ali vrste teologije, ki se poučuje, bodo vplivale na strukturo predmeta. Pregledni tečaj se bo moral rahlo dotakniti vsake glavne religije. Ti tečaji so ponavadi razčlenjeni na religijo in nato razdeljeni na oddelke, kot je zgodovina, in nato na glavne elemente religije. Tečaj, ki poučuje samo o eni veri, si lahko privošči razčlenitev na tematske elemente, čeprav bodo morali pogledati, kako vsaka cerkev ali sekta gleda na element. Tečaj, ki poučuje samo o eni cerkvi, na primer o metodistični teologiji, bo podrobno preučil vsak element teologije, ne da bi moral biti pozoren na interpretacije izven cerkve.
Učitelji teologije bi morali študente dobro poznati. To pomeni, da se predmet poveže s predvidenimi in preverjenimi nabori znanja študentov. Srednji ali srednješolski tečaj teologije bo pomenil poučevanje teologije v njenem najosnovnejšem. Poučevanje teologije za študente univerze ali visoke šole bo pomenilo, da bo učitelj bolj sposoben preskočiti osnovne pojme in se osredotočiti na podrobnosti. Poučevanje starejših učencev pomeni, da lahko učitelj manj skrbi za zabavo učencev.
Ne glede na stopnjo znanja študentov je teologija gost predmet. To pomeni, da je bistveno, da učitelj razume, kaj poučuje. Večina visokih institucij zaposluje ljudi, ki so študirali teologijo. Druge šole morda nimajo tega razkošja, zato je odvisno od učitelja, da se obrne na to temo in razume koncepte in argumente v zvezi z odrešenjem, naravo Boga, zakramenti in dogajanjem med evharistijo, na primer.
Poleg tega, da ga razume, mora biti učitelj sposoben pridobiti učence, da razumejo tudi predmet. Pri poučevanju teologije gre za to, da študentom podamo informacije in jim nato pomagamo pri razlagi in oceni, vendar gre tudi za vzbujanje zanimanja za predmet. To pomeni, da morajo biti učitelji sposobni artikulirati teologijo na način, ki je razumljiv in privlačen.
Učenje teologije je stvar vere in zanimanja. Nekateri študenti, ki so se odločili za študij teologije, bodo to počeli, ker se želijo učiti, mnogi pa bodo imeli vnaprej oblikovana mnenja o določenih področjih. Dovolite študentom, da razpravljajo o elementih teologije. Učitelj lahko bodisi predstavi določeno temo, jo nato odpre za razpravo ali pa postavi vprašanje, kot je: »Ali se kruh in vino med evharistijo spremenita v Kristusovo telo in kri?« in nato po razpravi ali med njo poda uradno razlago tega vprašanja, da izzove odzive.
Pomemben nasvet za poučevanje teologije je, naj učitelj ostane odprtega duha. Za študente je pomembno, da si lahko oblikujejo svoje mnenje. Pouk in ocenjevanje morajo preverjati razumevanje, vendar morajo študentom dati tudi možnost, da izrazijo svoje mnenje o predmetu. Ni dobro, da učitelj primerja študentovo mnenje z njegovimi lastnimi mnenji o temi, zato bi moral biti učitelj čim bolj objektiven.