Operacijski sistem Linux je na voljo v različnih distribucijah, znanih tudi kot distribucije ali okusi. Popravilo Linuxa je zato običajno najbolje prepustiti nekomu, ki dobro pozna določeno distribucijo, ki jo je treba popraviti. Če ni na voljo nikogar, ki bi poznal določeno distribucijo, je naslednja najboljša možnost, da se obrnete na nekoga, ki vsaj razume osnovni datotečni sistem Linuxa. Drugi nasveti za popravilo Linuxa vključujejo sledenje korenskemu geslu, najem nekoga z izkušnjami pri delu v ukazni vrstici ali po možnosti skrbnika Linuxa. V veliko pomoč sta tudi poznavanje namiznega okolja sistema in zadevne vrste namestitve.
Vsem prej omenjenim nasvetom za popravilo Linuxa pri izbiri serviserja lahko sledi tudi uporabnik sistema sam. Večino spretnosti in znanja, potrebnih za popravilo Linuxa, je mogoče pridobiti z udobnim tempom učenja med uporabo distribucij, saj je večina dovolj stabilnih, da omogočijo dovolj časa za pridobivanje znanja in razumevanja, preden se pojavijo težave. Eden najpomembnejših nasvetov, ki jih morate upoštevati, je, da morate slediti korenskemu geslu, če ga potrebujete za skrbniška opravila v sistemu. Nekatere distribucije se ves čas izvajajo kot root, tako da za uporabnika root res ni gesla. V primeru, da sistem potrebuje popravilo, je skoraj vedno potrebno poznati korensko geslo, ker veliko datotek ni mogoče konfigurirati brez skrbniških pravic.
Poznavanje distribucije, ki jo je treba popraviti, je verjetno drugod po pomembnosti poznavanja korenskega gesla, ker čeprav vse distribucije Linuxa temeljijo na jedru Linuxa, je v datotečnih sistemih nekaterih od njih mogoče najti bistvene razlike. Če natančno veste, kje so shranjene sistemske datoteke, prihranite čas pri odpravljanju težav za popravilo Linuxa. Izkušnje z namiznim okoljem so lahko zelo koristne tudi, ko je potrebna le manjša popravila. Dve najbolj razširjeni okolji sta GNOME in namizno okolje K (KDE). Obstajajo tudi različne »postaje« ali različice Linuxa, kot so tiste, ki se uporabljajo za strežniške operacije, distribucije, ki jih uporabljajo razvijalci programske opreme, in osebna delovna postaja za osnovno domače računalništvo.
Čeprav se morda ne šteje za “nasvet” za popravilo Linuxa, je lahko poznavanje osnovne strukture in filozofije Linuxa zelo koristno. Na primer, pod Linuxom je skoraj vse datoteka in te datoteke lahko konfigurira vsak, ki ima korensko geslo in osnovno, a solidno znanje programiranja, zlasti v jezikih, kot sta C in Python. Včasih nekaj sprememb konfiguracije v eni ali dveh datotekah reši tisto, kar se zdi, da je težava s popravilom. Večina navdušenih uporabnikov Linuxa pripada tudi vsaj eni aktivni spletni skupnosti uporabnikov za njihovo posebno distribucijo. To je v bistvu enakovredno skupnemu prizadevanju uporabnikov po vsem svetu, da bi drug drugemu ponudili medsebojno tehnično podporo.