Izraz “tok zavesti” se lahko nanaša na določeno pripovedno obliko ali na določen način pisanja. Pripovedna oblika skuša posnemati skladenjske delovanje pripovedovalčeve zavestne misli, medtem ko metoda pisanja vključuje pisanje vsega, kar vam pride na misel, namesto da bi poskušali nazorno pisati o določeni temi ali v določeni obliki. Pisanje toka zavesti kot pripovedne oblike vključuje skrbno pretehtanje ne le, kaj, ampak tudi, kako pripovedovalec razmišlja, in poskuša zagotoviti približek tako obliki kot vsebini z besedami. Po drugi strani pisanje v metodi toka zavesti od človeka zahteva, da se globoko sprosti in napiše vse, kar pride na misel, ne da bi se osredotočil na obliko ali kontinuiteto.
Tok zavesti kot pripovedna oblika je priljubljena, ker bralcu omogoča globok vpogled v pripovedovalčevo interpretacijo dogodkov na surov in nebrušen način. Pisanje toka zavesti te oblike od avtorja zahteva poglobljeno razumevanje pripovedovalca, da bi natančno predstavil način, na katerega njegova zavest razume in interpretira dogodke. Na splošno ta slog vključuje zelo ohlapno uporabo skladenjskih pravil, kar odraža dejstvo, da delovanja zavesti taka pravila ne urejajo. Eden najboljših načinov za izboljšanje pisanja toka zavesti je branje drugih del, napisanih v tem slogu, kot je Ulysses Jamesa Joycea ali nekateri odseki Mavrice Gravitacije Thomasa Pynchona. Tudi preučevanje napredovanja lastne zavestne misli lahko zelo pomaga pri učinkovitem pisanju pripovednega toka zavesti.
Pisanje toka zavesti kot metode zahteva, da čim bolj zmanjšamo količino smeri, ki jo daje svojim mislim. V nekaterih primerih to pomeni pisanje vsega, kar vam pride na misel, v kakršni koli obliki, da vam pride na misel. Drugi se odločijo, da izberejo temo in sledijo nevodenim mislim, ki se porajajo pri razmišljanju o tej temi. Za učinkovito pisanje v tej obliki se je pogosto treba izogibati spoštovanju strogih skladenjskih pravil. Pisanje s papirjem in peresom je pogosto koristno, saj odpravlja omejitve oblike, ki jih nalagajo urejevalniki besedil.
Mnogi avtorji uporabljajo metodo pisanja toka zavesti, da jim pomagajo pri pisanju toka zavesti tudi kot literarno obliko. Izziv predstavljati lastno zavestno misel z besedami lahko zagotovi odličen vpogled v to, kako nekdo predstavlja skladenjsko obliko zavesti. V tem primeru lahko pri pisanju toka zavesti, ki predstavlja misli pripovedovalca fiktivnega dela, uporabimo elemente strukture lastnih misli.