Če je tema eseja, ki je potreben za šolsko nalogo, »pravo«, je morda najbolje, da napišete primerjalno-naravni ali prepričljiv esej, če imate možnost strukturirati esej v obliki po vaši izbiri. Pravo na splošno velja za logično in utemeljeno temo, čeprav lahko včasih postane tudi čustveno razgreto. Čeprav so raziskave pomemben del vsega pisanja, pri pisanju o pravu pridobijo raziskave dodaten pomen. S pravilnim oblikovanjem pravnega eseja, uporabo utemeljenega in logičnega argumenta ter izvedbo ustrezne raziskave bi moral biti pravni esej dobro sprejet pri učitelju ali profesorju.
Ena oblika, ki deluje za pravni esej, je primerjaj in nasproti. Ne glede na to, ali pišete o dveh posebnih zakonih ali dveh pravnih sistemih, je ta oblika eseja primerna za predmet. V formatu primerjaj in kontrast pisatelj izbere dve stvari – v tem primeru zakone ali pravne sisteme – in bralcu razloži podobnosti in razlike. V eseju primerjaj in nasproti pisatelj ne poskuša prepričati bralca, da si ustvari določeno mnenje; namesto tega zagotavlja objektiven pregled predmeta.
Prepričljiv pravni esej pa naj bi bralca spodbudil, da sprejme pisčevo stališče. V tem formatu eseja lahko pisec vzame določen zakon ali pravni sistem in ga razloži bralcu. Pisatelj bo nato bralcu posredoval dejstva, ki bi ga prepričala, da sprejme pisčevo stališče – v podporo ali proti – na zakon ali pravni sistem. Pisatelj se bo praviloma dotaknil tudi nasprotujočih si stališč in bralcu navedel razloge, zakaj ta stališča niso veljavna.
Pravni esej mora biti napisan z logičnim in utemeljenim pristopom. Na splošno velja, da je zakon brez čustev in temelji izključno na dejstvih. Pisatelj, ki se osredotoča na pravo, bi moral sprejeti enak ton.
Vsakdo, ki piše pravni esej, mora biti prepričan, da opravi ustrezno raziskavo, preden se loti pravnega eseja. Da bi bralca seznanil z zakonom ali pravnim sistemom, mora pisec najprej popolnoma razumeti vsebino. Poskus bralca prepričati, da sprejme stališče, ne da bi jasno razumel zadevo, je v večini primerov recept za neuspeh.