Tisti, ki se prijavljajo za štipendije za kolidž, morajo pogosto napisati štipendijske eseje, ki spremljajo svoje vloge. Ti eseji lahko pogosto igrajo pomembno vlogo pri določanju, kateri kandidat bo prejel štipendijo. Tisti, ki pišejo takšne eseje, bi morali poskrbeti, da v celoti razumejo in obravnavajo temo eseja, biti pošteni in odprti ter pisati svoje eseje s privlačnim glasom, ki bralcu daje predstavo o pisateljevi osebnosti.
V mnogih primerih je esej o štipendiji napisan za obravnavanje določene teme in ta tema ima lahko več kot en vidik. Na primer, štipendija za družbeno koristno delo bi lahko od prosilca zahtevala, da napiše esej, v katerem podrobno opiše njeno preteklo družbeno koristno delo, katero diplomo namerava pridobiti in kako ji bo ta diploma omogočila, da se vrne svoji skupnosti po končani fakulteti. Esej, ki pojasnjuje le preteklo družbeno koristno delo, ne odgovarja na vse dele vprašanja o temi in je lahko zaradi tega diskvalificiran iz obravnave. Najboljši esej bo tisti, ki bo obravnaval vse dele navedene teme.
Pisci esejev bi morali tudi prebrati in razumeti posebne slogovne zahteve za štipendijski esej, ki ga pišejo. Nekatere štipendije določajo največjo dolžino, bodisi v številu besed ali številu strani. Drugi zahtevajo, da so prispevki vtipkani ali računalniško ustvarjeni. Skoraj vsi imajo točno določene roke, do katerih je treba vse prispevke poslati po pošti. Neupoštevanje katerega koli od teh smernic lahko povzroči pisčevo diskvalifikacijo.
Iskrenost je izjemno pomembna pri pisanju štipendijskega eseja. Pisatelji ne bi smeli trditi o dosežkih ali motivacijah, ki jih nimajo, ali dajati obljub, ki jih ne nameravajo izpolniti. V nekaterih situacijah je lažna navedba nagrade, rezultatov testa ali dosežka ali laž v vlogi za štipendijo ali v eseju lahko razlog za diskvalifikacijo. Nekatere štipendije si celo pridržujejo pravico, da prejemniku odvzamejo dodeljeno štipendijo, če se kasneje pokaže nepoštenost v postopku prijave.
Kandidati se morajo spomniti, da je štipendijski esej namenjen več kot posredovanju informacij bralcu; namenjen je bralcu predstavo o tem, kdo je prosilec, kakšna je njena osebnost in kaj jo dela posebno. Medtem ko je treba upoštevati slovnična, pravopisna in ločilna pravila, je pomembno tudi, da prosilec piše v slogu, ki odraža način govora in predstavitve sebe. Esej z osebnostjo bo bolj verjetno pritegnil zanimanje komisije za štipendije kot tisti, ki preprosto navaja dejstva.