Za zbiratelje in trgovce z umetninami so kakovostne ocene likovne umetnosti bistvenega pomena. Ljudje, ki zbirajo likovne umetnosti, pogosto želijo vedeti približno vrednost svoje zbirke, bodisi zaradi zavarovanja bodisi zaradi interesa za prodajo, zato so kakovostne ocene likovne umetnosti nujne. Za pridobitev vrednih ocen likovne umetnosti je bistveno vedeti nekaj o verodostojnih ocenjevalcih umetnosti in o sami likovni umetnosti. Eden od načinov za zagotovitev kakovostne ocene je, da zaprosite zanesljive vire za napotitev k strokovnim cenilcem. Priporočljivo je tudi, da preverite priporočenega strokovnjaka in določite njegovo ozadje ali posebnost ter kako se ovrednoti.
Preden so likovna umetnost ocenjena ali ovrednotena, bi morali lastniki in zbiratelji preveriti, da bi našli kompetentnega in zaupanja vrednega cenilca. Lokalni prodajalci starin in zavarovalni zastopniki bodo morda lahko ponudili imena nekaterih usposobljenih cenilcev. Če ni mogoče najti nobenih lokalnih priporočil, lahko profesionalne ocenjevalne organizacije pogosto priporočijo nekoga, ki je usposobljen za zagotavljanje ocen likovne umetnosti. Lastniki likovne umetnosti bi morali poskrbeti, da ima izbrani cenilec specialno znanje, primerno za zadevno umetnost, saj imajo nekateri ocenjevalci le splošno znanje, drugi pa svoje znanje osredotočajo na določeno specializirano področje.
Ko je bil ocenjevalec izbran – ali, še bolje, med izbirnim postopkom – bodo lastniki ali trgovci likovne umetnosti morda želeli natančneje preveriti določenega cenilca. Lahko bi zaprosili za življenjepis cenilca, da bi izvedeli natančnejše informacije o kvalifikacijah in izkušnjah cenilca. Prav tako bi bilo vredno prositi za ogled vzorčne ocene, saj bi to pokazalo, kako cenilec pride do svojih ocen in ocen. Če je mogoče, bi lahko bilo koristno tudi neposredno govoriti s strankami, ki so v preteklosti najemale cenilca.
Ko se neposredno pogovarjate z možnim cenilcem, bi bilo pametno, da se tisti, ki potrebujejo ocene likovne umetnosti, vprašajo, kako bo cenilec prišel do stroškov za delo. Večina cenilcev za svoje storitve zaračuna pavšalno, urno ali dnevno nadomestilo. Neprofesionalno in neetično je, kot tudi način za izgubo licence in certifikata, da cenilci zaračunavajo odstotek predmeta, ki ga ocenjujejo, kot svojo pristojbino.
Lastniki in trgovci likovne umetnosti bi morali sami opraviti nekaj raziskav, preden opravijo oceno likovne umetnosti. Koristno bi bilo na primer raziskati umetnika zadevne slike ali skulpture, njegove ali njene druge umetnine in približno tržno vrednost teh kosov, če so na voljo. Koristno bi bilo tudi vedeti o trendih v umetnosti in o drugih umetnikih iz istega časovnega obdobja, ko je delo, ki se ocenjuje.