Pri nakupu televizorja, ki lahko prikazuje tridimenzionalno (3D) vsebino, je treba upoštevati številne različne dejavnike. Prvi nasvet za nakup 3D televizorja je, da se seznanite z različnimi možnostmi prikaza. 3D televizor je mogoče dobiti v formatih plazme, digitalne obdelave svetlobe (DLP) ali zaslona s tekočimi kristali (LCD), zato je dobro, da se naučite prednosti in slabosti vsakega od njih. Na voljo je tudi več različnih 3D tehnologij, zato je pomembno razumeti, katere vrste dodatne opreme bodo potrebne pri nakupu 3D televizorja. Nekateri televizorji so pripravljeni za 3D, vendar potrebujejo dodaten oddajnik ali komponento za obdelavo, drugi pa imajo vgrajen oddajnik in procesor in so morda priložena potrebnim očalom.
Obstajajo tri glavne vrste televizorjev visoke ločljivosti (HDTV), ki jih je mogoče dobiti s 3D funkcionalnostjo. Najbolj obsežne od teh izbir so televizorji DLP, ki jih včasih imenujemo tudi zadnja projekcija. Čeprav so debelejši in težji od drugih HDTV sprejemnikov, so ponavadi cenejši od drugih enot s primerljivo velikostjo zaslona. LED in plazemski televizorji so običajno tanjši in lažji, poleg tega pa ponavadi stanejo več kot enote DLP.
Pri nakupu 3D televizorja je zaradi morebitnih dodatnih stroškov pomembno razlikovati med “3D ready” in “full 3D”. Številni DLP televizorji so pripravljeni za 3D, kar pomeni, da potrebujejo dodatno opremo za prikaz tridimenzionalnih slik. Dodatna oprema običajno vključuje oddajno omarico, ki se lahko poveže z združljivim kompletom 3D očal z zaklopom. Nekateri plazemski kompleti zahtevajo tudi to vrsto oddajnika. Pri nakupu 3D televizorja, ki ga ne imenujemo »full 3D«, je dobro razmisliti o morebitnih dodatnih stroških nakupa oddajnika in več parov očal.
Še en nasvet za nakup 3D televizorja je, da razmislite o sami tehnologiji. Številni 3D televizorji uporabljajo aktivna očala, ki vsebujejo motorizirane rolete, ki se napajajo iz baterije in so lahko relativno draga. Pasivna 3D tehnologija uporablja cenejša očala in ne potrebuje oddajne enote, ker ni aktivnega vmesnika med televizijo in očali. Druga vrsta 3D tehnologije je avtostereoskopska televizija, ki je sposobna prikazati tridimenzionalno sliko brez potrebe po očalih. To lahko omogoči več ljudem, da gledajo eno samo 3D-televizijo, čeprav je običajno omejen kot gledanja, iz katerega je viden 3D učinek.