Nadzor robotov je lahko precej zahteven, saj je toliko dejavnikov, ki jih je treba zgladiti s zaznavanjem, koordinacijo in splošno zanesljivostjo sistema. Roboti se morajo spopasti z različnimi situacijami in v vsakem trenutku lahko doživijo mehanske ali električne okvare. Večina večjih težav pa vključuje informacije, pridobljene s senzorji, ki lahko včasih vsebujejo hrupne ali napačne podatke. Nekateri najboljši nasveti za vključitev v nadzor robotov vključujejo filtriranje netočnih podatkov senzorjev, vključno s časovnimi omejitvami, in strukturo programiranja, ki temelji na nadzoru opravil.
Nezanesljivi podatki senzorja so ena najpogostejših težav, ki ovirajo delovanje robota. Na primer, odčitavanje senzorja lahko ostane nezaznano ali pa daje napačen rezultat. Lahko se pokvari zaradi zunanjih pogojev. Če se ti nezanesljivi podatki pošljejo rutinam na visoki ravni, je robot oviran pri svoji nalogi. Za boj proti takšni situaciji bi bilo bolje, da bi med fazo programiranja vključili posebne rutine, ki preverjajo podatke in jih posredujejo rutinam na visoki ravni.
Na primer, senzor bližine lahko poda podatke v rutino zaznavanja predmetov. Če se senzor zagozdi in še naprej pošilja na nerazumno razdaljo glede na lokacijo predmeta, bi morala rutina to ugotoviti. Če v tej fazi ne vključite preverjanja podatkov, se napačna številka posreduje višjim procesom krmiljenja robotov. Robot se lahko nato samo ustavi, ker ne more ugotoviti, ali je pred njim predmet ali ne. Torej uvedba rutin, ki preverjajo podatke za določene senzorje, preden jih pošljemo v interpretacijo, pomaga pri bolj gladkem delovanju robota pri nadzoru robota.
Vključitev časovnih omejitev v procese krmiljenja robota je prav tako koristna, ker pomaga robotu, da izstopi iz neskončne zanke, če gre kaj narobe. Na primer, če naj bi robot šel naprej, vendar so senzorji za trčenje pokvarjeni, lahko večkrat udari v steno pred seboj. Razen če v program ni vključen časovni izhodni pogoj, bi lahko za vedno ostal pri isti nalogi. Koristno je vključiti največjo časovno omejitev za nalogo v programske rutine. Če robot ne izvede naloge v določenem času, mu časovna omejitev pomaga zapustiti zanko.
Koristno je tudi vključiti v nalogo usmerjen nadzor robota v programiranje za razčlenitev korakov. Na primer, naloga robota je lahko, da izbere predmet, zavije levo za 90 stopinj in odloži predmet navzdol. V tem primeru lahko program obravnava celoten proces kot eno samo nalogo z začetnimi in končnimi pogoji, aktivnostjo, ki jo je treba izvesti, in vrnjeno vrednostjo. Funkcija, specifična za senzor, kot je “object_pick()”, bi lahko vrnila vrednost true ali ne, odvisno od tega, ali je robot izbral predmet. Ta pristop pomaga robotu nemoteno delovati in olajša prepoznavanje problematičnih področij.