Kateri so najboljši nasveti za igranje pozavne?

Najboljši nasveti za igranje pozavne so, da ohranite dobro držo, da pri igranju not izgovorite “toe” v nasprotju s “tee”, da dihate z diafragmo in uporabite artikulacijo “konica jezika”. Večina nasvetov v zvezi z igranjem pozavne se osredotoča na pravilno artikulacijo not in maksimiranje pretoka zraka. Artikulacija močno vpliva na to, kako note zvenijo in kako dobro so ločene. Pravilno dihanje omogoča igralcem, da ustvarijo enakomerne, čiste note, ki niso tanke ali omajajoče. Tudi večji vdih lahko drastično izboljša ton, ki ga dosežejo igralci na pozavni.

Dobra drža je izjemno pomembna pri igranju pozavne. Glavni razlog za to je doseči največji pretok zraka skozi instrument. Igralci morajo imeti vzravnan hrbet in pri uporabi instrumenta gledati naravnost pred seboj, tudi če sedijo. Nagib naprej zoži pretok zraka skozi grlo. Igralcem svetujemo, da ustnik pozavne prinesejo k ustom, ne obratno.

Dihanje prek diafragme omogoča igralcem, da med igranjem pozavne vdihnejo več zraka. To pomaga enakomerno ustvariti ton in poveča zmožnost igranja daljših fraz. Učenci naj vadijo dihanje tako, da najprej razširijo trebuh, nato pa naj sledijo pljuča. Razširitev želodca povzroči, da se diafragma spusti in pljuča sprejmejo zrak. Učitelji lahko učence spodbudijo, da držijo roke čez trebuh, da zagotovijo, da se pri dihanju razširijo pred prsnim košem.

Igralci zlogov pravijo, da ustvarjanje not na pozavni dramatično vpliva tudi na ton inštrumenta. Igralci, ki pri igranju pozavne artikulirajo “tee” zvok, bodo verjetno ustvarili več nosnih in visokih tonov. To je zato, ker je položaj jezika pri artikulaciji tega zloga previsok. Učitelji naj učence pozavne prosijo, naj, ko igrajo noto, rečejo »toe«, da bi spodbudili nižji položaj jezika.

Artikulacija konice jezika je še en pomemben nasvet za igranje pozavne. Igralci ločijo note na pozavni s svojimi jeziki v tehniki, imenovani “tonguing”. Gibanje jezika med zvokom “t” učinkovito ločuje note; to je treba vaditi med vajami na lestvici. Izgovarjanje “dah” in “lah” pri menjavi med notami povzroči legato učinek ali gladek prehod med različnimi notami. Igralci morajo biti udobni pri izvajanju obeh tehnik z jezikom.