Ko gre za analizo računalniške varnosti, obstaja nekaj osnovnih premislekov, ki jih mora imeti vsak posameznik ali podjetje v mislih. Za podjetje je lahko koristno, če zunanje podjetje zagotovi to analizo in druge informacije o splošni varnosti sistema. Proces analize sistema bi moral uporabljati tudi različne vrste računalniške programske opreme, zasnovane prav za ta namen. Med analizo računalniške varnosti je treba upoštevati zunanje in notranje grožnje, da bi določili učinkovite načine reševanja obeh vprašanj.
Analiza računalniške varnosti je postopek, s katerim oseba ali podjetje izčrpno pregleda računalniški sistem, da ugotovi, kako varen je, in najde morebitne pomanjkljivosti. Medtem ko lahko posameznik izvaja to vrsto analize, jo pogosteje uporabljajo podjetja z več računalniškimi sistemi in omrežji. Računalniško varnostno analizo je treba izvajati dokaj redno, tako ob začetni uporabi novega sistema kot delno redno po tem, ko je sistem na spletu.
Eden najpomembnejših premislekov v zvezi z izvajanjem analize računalniške varnosti je oseba ali ljudje, ki bodo izvajali analizo. Vsekakor je mogoče uporabiti notranje zaposlene v podjetju, še posebej tiste, ki so že zaposleni za računalniško varnost. Notranjo analizo bi morali ločiti in obravnavati različni posamezniki, da bi bolje zagotovili, da nobena oseba nima obsežnega dostopa do sistema ali poda edino mnenje o varnosti.
Za analizo računalniške varnosti je mogoče pritegniti tudi zunanje podjetje. To je pogosto boljša rešitev, zlasti za podjetja, ki morda nimajo na voljo dovolj varnostnega osebja za izvedbo podrobne analize. Vsako podjetje, ki je najeto za izvajanje tovrstne analize, je treba preveriti in uporabiti je treba samo zanesljiva podjetja z močnim, profesionalnim uspehom. Ta vrsta analize pogosto daje tistim, ki jo izvajajo, dostop do občutljivih informacij in sistemov, kar lahko predstavlja priložnost za napad s strani neuglednih varnostnih svetovalcev ali zaposlenih.
Obstajajo številni računalniški programi, ki lahko izvajajo analizo računalniške varnosti. Podjetja bi morala pogledati različne programe in izbrati tiste, ki lahko opravijo čim bolj popolno in uporabno analizo. To lahko vključuje vse, od osnovnega uvajanja protivirusne programske opreme in programske opreme požarnega zidu do bolj izdelanih programov, ki lahko preslikajo omrežja, sprožijo simulirane napade na strežnike in določijo varnost ali moč gesla med zaposlenimi.
Popolna analiza računalniške varnosti bi morala upoštevati tudi vse možne varnostne grožnje podjetju. Zunanje grožnje je treba analizirati, kot so napadi hekerjev ali kiberteroristov. Upoštevati je treba tudi notranje priložnosti za napade, zlasti nezadovoljnih nekdanjih zaposlenih. Varnostne informacije je treba razumno razpršiti med zaposlene, da bi preprečili, da bi en sam zaposleni imel neupravičen dostop do varnih sistemov, skrbniška uporabniška imena in gesla pa je treba redno spreminjati, da se zagotovi, da bivši zaposleni ne morejo dostopati do sistema.